Slovensko sociološko srečanje 2008 14. 07. 2008

Letošnje tradicionalno srečanje sociologov bo potekalo od 26. do 28. oktobra v Piranu. Nosilna tema letošnjega srečanja so vrednote. Srečanja se bo udeležil tudi prof. Shalom H. Schwartz s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, ki je avtor obsežnega znanstvenega opusa na področju raziskovanja vrednot.

Za aktivno sodelovanje na srečanju je potrebno poslati predlog prispevka (ta naj vsebuje naslov in kratek povzetek (pol strani)) do 15. septembra 2008. Prispevek se lahko pošlje v elektronski obliki na naslov samo.uhan@fdv.uni-lj.si oziroma pisno na naslov Slovenskega sociološkega društva (Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana).

Proti homofobičnemu nasilju 23. 06. 2008

V povezavi z nasilnim napadi po sobotni Paradi ponosa (21.6.) se podpisuje spodnja peticija:

“Proti homofobičnemu nasilju - Against homophobic violence”
http://www.ipetitions.com/petition/homofobija08?e

Umiranje… 23. 05. 2008

Tako kot se počasi poslavlja naša generacija s faksa, tako se počasi poslavlja in umira tudi tale blog?

MEDNARODNI FESTIVAL - MEMEFEST 19. 04. 2008

MEMEFEST je mednarodni festival družbeno odzivnega komuniciranja. Vse študentke in študente vabijo, da prijavijo svoja dela. Namen letošnjega mednarodnega festivala je zbiranje odzivov na temo RADIKALNA LEPOTA.

Natečaj poteka v štirih kategorijah: sociologija, komunikologija, vizualne komunikacije in BEYOND. Prijavite se lahko dodiplomski in podiplomski študentje, v kategoriji BEYOND pa tudi vsi ostali družbeno odzivni ‘komunikatorji’.

Rok za oddajo prispevkov je 20. maj 2008. Vse informacije o natečaju so dostopne na www.memefest.org 

Memefestov plakat 2008:

                                    n672122473_780564_46591.jpg 

V prejšnjih letih ni bilo pretiranega odziva s strani študentov sociologije, zato bodo vsakega, ki se bo “opogumil” in sodeloval zelo veseli.

KOMEDIJA 18. 04. 2008

Vzamem nazaj vse ne-lepe besede, ki sem jih kdaj napisala in povedala o FDV-ju. FDV je super faks. Obveznost (seminar) imaš lahko opravljen, četudi nisi niti s prstom mignil.

Po dolgem času sem danes pogledala v elektronski indeks spletnega referata. Pogled je bil čuden že na prvi pogled, ker ni več zapisanih ocen posameznih izpitov (zakaj že !?), temveč le skupno povprečje vseh ocen. Vendar to ni bilo glavno odkritje. Pod opravljenimi seminarji imam zapisan seminar, katerega obveznosti nisem opravljala v zimskem semestru, ko se je izvajal, ker se mi bo priznal iz obveznosti opravljenih na izmenjavi.

Naj bom tiho ali ne? Naj se, ob vseh drugih obveznostih, zajebavam ugotavljat na koga naj se sploh obrnem? Naj se podvržem govorjenju: “p…a je neumna, ker je povedala”?

Vprašam prijateljico, ki je hodila na isti seminar, kako in zakaj. Pa pravi, da je profesorica pač vsem priznala.

Le kaj se mi bo samodejno priznalo ob naslednjem čekiranju s. referata D ?

Okrogla miza sociologinje in sociologi v praksi 11. 04. 2008

Vabimo vas na okroglo mizo sociologinje in sociologi v praksi. Okrogla miza bo potekal na Fakulteti za družbene vede v torek, 15. aprila 2008, ob 18. uri v bivši senatni sobi (FDV-8), I.
nadstropje.

Okrogle mize se bodo (predvidoma) udeležili:
 

Ter tudi predsojnica (naše) katedre za analitsko sociologijo doc. dr. Blanka Tividar.

Vljudno vabljeni!

RTV Slovenija išče nove sodelavce 29. 03. 2008

V dnevno informativni redakciji Radia Slovenija iščejo nove sodelavce. K rednemu honorarnemu delu vabijo študente višjih letnikov Fakultete za družbene vede, Ekonomska fakultete in Filozofske fakultete.Pisne prijave z opisom vaših znanj in  sposobnosti za novinarsko delo pričakujejo do 10. aprila na naslovu: DIR.RAS@rtvslo.si .

Izbrane kandidate  bodl v drugi polovici aprila povabili na govorni preizkus, kjer bodo njihovi fonetiki preverili ustreznost vašega glasu / glas mora biti zdrav, brez govornih napak in hujših narečnih posebnosti, ki se jih z vajami ne bi dalo odpraviti/, zatem pa  še k pisanju testa, ki bo pokazal vaše poznavanje družbene stvarnosti.

NA IZI ALI ZELO ZARES 24. 03. 2008

Je tak čas, da počasi malo razmišljam o temi diplomskega dela. To ni lahka naloga, ker je na FDV-ju bilo obdelano že malo morje tem. Načeloma mi to ne predstavlja kakšnega problema, ker (od konca drugega letnika) vem v katero smer se bom usmerila. Težava nastopi, ko je treba temo malo bolj izčistit, določiti njene cilje, raziskovalno/a vprašanje/a, ne nazadnje določiti naslov. Vse opisano so fiksne zadeve, ko jih postaviš in podpišeš »Prijavo diplomskega dela«, jih lahko spremeniš le z drugim obrazcem. Tega pa ne mislim počet. Ker sem pri pomembnih odločitvah bolj počasne sorte o temi razmišljam, sicer zelo na-izi, že nekaj časa. Razlog je v tem, da mislim temo prijaviti v juniju. Ne mislim namreč vsa panična tekati po faksu konec oktobra/začetek novembra. Mentorico imam že izbrano. Ker ni iz Katedre za Analitsko sociologijo bom morala, tako piše v pravilniku o Diplomskem delu, imeti tudi somentorja iz  ‘naše’ katedre.  

Dilema, ki se mi postavlja je ali naj diplomsko delo napišem po liniji najmanjšega odpora, pač ravno toliko da bo - kar bo sicer težko, ker načeloma nisem oseba, ki stvari počne na tak način - ali naj se vendarle potrudim po svojih najboljših močeh. Roko na srce, moje bodoče delodajalce v večini primerov kakovost moje diplome ne bo zanimala, niti moje povprečje ocen v času študija. Edina ‘korist’ od dobre diplome je - poleg osebnega zadovoljstva – kakšna nagrada/priznanje. Vendar od same nagrade (tudi glavne Prešernove, ne le fakultetne) v naši družbi nimaš nikakršnih koristih v obliki lažje in hitrejše pridobitve zaposlitve. Vsi Prešernovi nagrajenci pač ne morejo ostati zaposleni na fakulteti. Na koncu takšna okvirjena nagrada postane le okras v domačem stanovanju, lep spomin in kakšen izlet, ki si ga lahko privoščil z denarno nagrado.  

Sprašujem se kje dobiti motivacijo, da po štirih letih študija, vseh opravljenih obveznosti ves svoj čas in trud namenim v odlično kvaliteto diplomskega dela, če so pa moje misli čisto nekje drugje - v čim (močno upam) hitrejši aplikacije svojega družboslovnega znanja v praksi. To bo težje kot katerokoli izpit, težje kot odlično napisana diploma, ker ne bom v ‘varnem’ fakultetnem/univerzitetnem okolju. In hkrati vidim v tem - čeprav me je strah kot hudiča - največ izziv.

Mali človek 23. 03. 2008

V četrtek smo imeli na faksu predavanje v okviru predmeta Razvoj in izobraževanje kadrov. Predmet sam mi gre na živce, ker ves čas govorimo o enih in istih stvareh, s katerimi se povrhu vsega še strinjam ne. In tako smo imeli pogovor na temo vzročne povezanosti izobrazbe in ekonomske uspešnosti gospodarstev. Skupina deklet je imela predstavitev dotične tematike na podlage neke raziskave, ki je seveda potrdila avtorjevo tezo, da izobrazba pomembno vpliva na ekonomsko uspešnost podjetij ter posledično na ekonomsko uspešnost celotnega nacionalnega gospodarstva.

Sicer je moj cilj pri tem predmetu naučiti se tisti minimum, ki je potreben za sedemko na izpitu in čimprej pozabiti vse blodnje. Žal mi je, drugače se dobro počutim na faksu in rada sodelujem.. A verjetno so čisto povsod predmeti, ki so sami sebi namen.. In Razvoj in izobraževanje kadrov je nedvomno tak predmet pri nas. Lepo vas prosim, prihodnje trende v razvoju potreb po kadrih skušamo načrtovati na podlagi 10 let starih podatkov. Na primer.
Kakorkoli že, tokrat tudi glede na mojo splošno apatijo pri tem predmetu nisem mogla biti tiho. Profesor je seveda strastno zagovarjal tezo, da je čim višja izobrazba vseh zaposlenih ključ do večje produktivnosti vsakega podjetja. Tega pač ne morem požreti. Poglejmo si primer. Recimo, da imamo podjetje, ki se pretežno ukvarja z izdelovanjem pohištva. Vsako podjetje je organizacija. Organizacija je v v svojem bistvu sestavljena iz: vodilnega menedžmenta (ta predvsem določa strategijo, vizijo, cilje podjetja), srednjega menedžmenta, ki skrbi za izvajanje strategije, tehnične podpore, administrativne podpore in operativnega jedra. Vsako od teh področij je v organizaciji seveda razdeljeno na svoje podsisteme. Vsako od teh področjih pa po mojem mnenju tudi zahteva različne stopnje izobrazbe. V podjetju, ki se ukvarja z masovno proizvodnjo pohištva, pač ne potrebujemo kupa doktorjev, magistrov in drugih ljudi z zvenečimi nazivi. Potrebujemo predvsem zadovoljno, sposobno in zagnano operativno jedro - torej ljudi, ki imajo sicer zadostno izobrazbo in predvsem motivacijo za kakovostno delo. Kar je v Sloveniji žal daleč od realnosti.

V Slovencih je ponekod žal še vedno premočno zasajeno prepričanje, da so samo doktorji, inženirji in pravniki tisti, ki res nekaj koristnega počnejo - sej imajo vendar kup papirjev, ki pričajo o njihovi sposobnosti. In seveda ne dvomim o njihovi sposobnosti, je pa vseeno neumno misliti, da že izobrazba sama po sebi prinese tudi večjo učinkovitost teh ljudi. Po pridobitvi uradnih nazivov se pravo delo po moje šele začne. Potrebno je pridobljeno znanje tudi znati unovčiti, se ves čas dodatno izobraževati in priznati, da z nekim bahavim nazivom pred imenom nismo še vedno nič boljši od ostalih.

No ja, nekaj takega kot sem sedaj napisala, sem povedala tudi na predavanju. Da po mojem mnenju avtomehanik ni nič manj vreden od diplomiranega strojnega inženirja, če le dobro in pošteno opravlja svoje delo. Sošolci so me začudeno gledali, profesor mi je delno dal prav, delno je stal za svojo tezo. Mislim, da sem mu vsaj za tisti dan sesula nekaj pravljic, ki si jih je zamislil v glavi.

Po predavanju je nekaj sošolcev pristopilo do mene in reklo: “To, Nina, bravo. Ti dam prav. Fajn si se potegnila za malega človeka.” Če ne bi s temi ljudmi preživela štirih let, bi bila šokirana, češ zakaj pa niso ničesar rekli, ko sem izlivala svojo dušo pred celotnim razredom. Pa me ni nič presenetilo. Se mi zdi, da je tudi med njimi veliko takih, ki komaj čakajo samo na to, da bo pred njihovim imenom pisalo vsaj mag., če ne že dr.

TUJI ŠTUDENTJE NA FDV-JU 17. 03. 2008

Na Univerzi v Turku-ju sem imela precejšnjo možnost izbora med predmeti, ki sem jih želela opravljati - seveda v angleškem jeziku - tudi zato, ker vse (zaenkrat še) tri Univerze v Turku-ju med seboj sodelujejo in lahko tuji študentje izbiramo med predmeti vseh treh Univerz. Seveda, so pri tem določene omejitve, saj mora biti 50% predmetnika iz programa/fakultete na kateri so primarno vpisan.

Zanimalo me je kako je s tem na FDV-ju. Ogledala sem si spletno stran z razpisi predmetov v ang.: http://www.fdv.uni-lj.si/English/Office_IC/Programs.asp. Prišla sem do naslednjih ugotovitev:

  1. Glede nato, da je FDV precej velika fakulteta je 28 predmetov na dodiplomskem študiju in  34 predmetov na podiplomskem študiju (ni nujno da lahko izbiraš med vsemi predmeti na podiplomskem študiju - odvisno od zasedenosti) kolikor se jih ponuja v ang. precej majhno število.
  2. Od teh je 28 na dodiplomskem študiju le en! prav striktno sociološki (Sociology of arts). Na podoplomskem študiju so taki predmet trije: Theoretical Sociology, Sociology of gender in recimo tudi Gender, Work and Organisations. Lahko da sem kakšen predmet nenamerno zgrešila.
  3. Študentje lahko na podlagi posebnega dogovora med FDV-jem, EF in FF izbirajo tudi med razpisani predmeti na EF in FF. Verjetno se tudi na FF najde kakšen sociološki predmet.

Torej. Kaj nam napisano pove. Če si študent sociologije po moje ni najboljša ideja, da prideš na izmenjavo na Univerzo v LJ in na FDV. Še edini predmet dodiplomskega študija Sociology of Arts se je v zimskem semestru na peticijo! (  nekaterih slovenskih študentov izvajal v slovenščini namesto v ang., z 30 min povzetkom na koncu v ang.

Zastavlja se mi vprašanje zakaj se ne oblikujejo kakšni programi, ki bi se fokusirali izključno na določeno področje. Npr. v Turku-ju sem jaz del programa The Finnish-Nordic Society and Culture program. Na FDV-ju pa ni razpisanega niti enega predmeta, ki bi se vsaj posredno oz. v polovici po vsebini nanašal na Slovenijo, slovensko družbo, odnose v širši regiji.To se mi zdi naravnost neverjetno.

Eh, ne vem preveč vprašanj, do odgovorov itak ne bom prišla. Noben me pa ne bo prepričal, da je fora le v denarju. Ker imajo na Finskem enake težave s financami, kot so v Sloveniji. Zarad tega so tudi krčili ure nekaterim predmetom v ang.

Celotni oddelek sociologije na FDV-ju šteje med 50 in 60 ljudi (se mi ne da natančno štet), pokriva se ne vem kok različnih področij sociologije in kar se lahko ponudi tujim dodiplomskim študentom na izmenjavi je le en predmet na dodiplomskem študiju + trije predmeti na podiplomskem študiju - če imaš srečo, da dobiš mesto.

Ena od rešitev bi npr. bila, da se začnejo nekateri redni predmeti izvajati v ang. tudi za slovenske študente. Da bi recimo v študijskem letu vsak študent moral en predmet opravljati v ang. To bi bilo po moje že tako ali tako zelo dobrodošlo. V 7. semestrih študija na FDV-ja sem v ang. morala napisala (le) 3 strani. V 1. in 2. letniku smo imeli predmet angleščina vendar je bil ta predmet tako kot je bil zastavljen (se mi zdi, da v bolonjskem sistemu ni kakšnih bistvenih razlik) popolnoma nekoristen. Moja angleščina ni zaradi njega prav nič napredovala, vse skupaj je bil stran vržen čas. Učili naj bi se strokovne angleščine, ki se je po mojem prepričanju lahko naučiš oz. izboljšaš svoj besedni zaklad le z branjem strokovnih knjig in člankov v angleščini - ne pa z učenjem na pamet v stilu npr. občina-municipality. Zato je bilo branje obvezne literatute v ang. pri nekaterih predmetih veliko, veliko, veliko bolj koristno.

Človek bi lahko sklepal, da je Slovenija nedotaknjena oza sredi globalnega sveta kjer znanje ang., ki je pač roko na srce prvi tuji jezik, sploh ni pomembno. Problem pa je, da so bo večina študentov zaposlilo v podjetjih/organizacijah, kjer bo aktivno znanje (vsaj) angleščine nuja.

starejše objave »