Hm… 26. 11. 2007
Trenutno ravno berem dokumentacijo za Razpis za dodelitev denarne pomoči študentom v stiski. Sredstva za ta projekt je razpisala Fundacija študentski tolar, ki je bila ustanovljena v okviru Študentske organizacije Univerze v Ljubljani. Ta razpis se mi zdi nekaj pozitivnega, ker kaže na to, da se najrazličnejše ustanove, ki naj bi skrbele za študente, vendarle zavedajo, da nimamo vsi študenti enakih možnosti dostopa do visokošolske izobrazbe - kljub temu, da nam ves čas mečejo pod nos, da naj bomo veseli, da nimamo šolnin. Spadam med študente, ki študija ne jemljejo kot nekaj samoumevnega, ampak ga jemljem kot privilegij, da lahko izvlečem čimveč znanja od svojih profesorjev. Zato se mi zdi razpis za pomoč študentom, ki si težko privoščijo bivanje v Ljubljani, zelo pozitiven premik na bolje in močno upam, da čimveč tistih, ki si zasluži tovrstno pomoč, ne ostane praznih rok.
Imam pa kljub temu pomislek ob branju razpisne dokumentacije. Med prilogami, ki jih morajo prosilci za denarno pomoč priložiti prošnji so tudi:
II. Dokazila in potrdila, ki jih dodatno predložijo nekateri prosilci:
- najemna pogodba za stanovanje in dokazilo o višini mesečne najemnine (priložijo prosilci, ki bivajo kot najemniki);
- fotokopija rojstnega lista otroka (priložijo prosilci, ki imajo otroka) ali zdravniško potrdilo o nosečnosti;
- fotokopija odločbe o preživnini ali dogovora o preživljanju (priložijo prosilci, ki imajo otroka in pri katerih je bila izdana odločba oz. dogovor);
- pisna obrazložitev o prizadetosti zaradi poplav;
- druga potrdila, ki bi lahko vplivala na oceno socialne ogroženosti (kot so npr. potrdila centra za socialno delo, zdravniško potrdilo, odločba o kategorizaciji invalidnosti,…).
Vse priloge, razen fotokopije rojstnega lista otroka oz. zdravniškega potrdila o nosečnosti in fotokopije odločbe o preživnini ali dogovora o preživljanju, se mi zdijo dokaj logične. Ampak ustavmo mal konje. Zakaj je nosečnost med študijem olajševalna okoliščina pri pridobivanju finačne pomoči? Ja, štekam, da so z otrokom stroški. Ampak trenutne okoliščine v naši državi so mladim družinam - še posebej pa študentskim - izredno nenaklonjene. To je dejstvo, ki me niti malo ne veseli, a kljub temu je tako. Kolikor toliko inteligentni in razgledani ljudje bi se tega morali zavedati. Študentje naj bi spadali v to skupino ljudi, čeprav razne masovne študentske kažejo drugačno sliko. A pustimo to. Poanta, ki jo želim tu poudarit, je, da ne razumem kako je lahko zavestna (vsaj predvidevam, da je taka) odločitev nekoga, da bo pri svojih dvajsetih in še nekaj letih, imel otroka, nekaj kar ti potem pomaga pri pridobivanju finančne pomoči. Saj z malo matematike se da že prej ugotovit, da si otroka v tej državi in v tem času pač ne moreš omisliti tako zlahka kot novega multipraktika.
- Objavljeno pod : Blodnje, Družba in svet, Študentsko, Slovenija
- Avtor : Nina
Comments»
Zakaj imajo nekatri otroka pri +20 (navajam resnične primere)?
- ker ti je ginekologinja pri 17. letih rekla, da imaš okvarjo jajčnikov in, da otrok ne moreš imeti. Ko imaš stalnega partnerja ne uporabljaša zaščite in zanosiš. Dekle, ki se ji je to zgodilo je bila zelo vesela, ker si je zelo želela imeti otroka. Ga je obdržala. Starši ji dosti pomagajo. Nadaljuje s študijem prava in to z odličnimi ocenami.
- si dekle res zelo želi imeti družino. Imaš oz. misliš, da imaš ustreznega partnerja. Potem ugotoviš, ko že imaš otroka, da pač ni idealen. Oz. niti temu približno. Ker je do tebe nasilen. Se odseliš v študentski dom, ker zraven študiraš. Starši ti ne pomagajo. In potrebuješ neko finančno pomoč. Hvala bogu, da ti jo nekdo lahko nudi.
Kot drugo se pa ne bi strinjala, da je študenstki čas neprimeren čas za otroka. Če ga nimaš v tem času in če potem v prvi ali drugi službi nimaš delodajalca, ki je otrokom naklonjen (kar je zelo redko) otrok nemoreš imeti praktično do 30.let. Če ne še dalj. Oz. jih imaš zelo težko.
Stvari pač niso črno-bele!
Drugač pa SEVEDA podpiram denarno pomoč študentom v stiski. Čeprav bi raje zvišala štipendije. Če v Sloveniji študira okoli 60% študentov, bo seveda dosti takih, ki ne prihajajo iz dobro situiranih družin. Kar je pri tem problem je, da doštudira le ene 30-40% vseh vpisanih študentov (od100%). Kar je po moje katastrofa.
Večina študentov iz dobro situiranih družin kot tudi iz slabo situiranih družin jemlje študij kot samoumevno pravico. In pol ni nič čudnega, da jih tok mal končna faks. Jst ne bi uvedla šolnin. Bi pa uvedla za tiste študente, ki v nekem razumnem roku (bile bi tudi izjeme, npr. zaradi nosečnosti) študija ne končajo, da plačajo ne-ravno nizek znesek (npr. 4000 evr). Pol bi šli študerat tisti, ki to res želijo it. In bi se tudi potrudili, da faks končajo.
No, sem malo zašla
Še neki. Nas je T. Rener pri Sociologiji družine prvo uro spraševala kdo od nas ima otroka. Odgovor je bil noben. Ko je ona študirala jih je imela 1/3 študentov otroka.
So bili določeni pogoji lažji. To vsi vemo. Samo tudi oni niso kompliciral. Si zanosil in si pač imel otroka. No, big deal. Kako je sedaj pa vemo vsi. Najprej je treba izživeti mladost, al kaj že.
To, da ponujajo denar tudi mladim družinam, se mi zdi super. S tem kažejo naklonjenost reporoduciranju. Hvala bogu, da jih podpirajo. In to ne glede na razlog, zakaj do otroka pride.
Včasih se pač ponesreči. In pač nočeš delati splava. Ne razumem, kje je problem.
Če bi bil edini dejavnik, na katerega bi se ozirali ljudje pri odločanju za ali proti otroku, finančno stanje, potem bi bilo otrok še manj.
Sploh pa bodo to politiko sofinanciranja mladih druzin samo še vzpodbujali. Vsaj tako se govori. HVALA BOGU.
ok, dobr ste me sesule
sej ne rečem no, valda sm tut jst za to, da se ljudje odločajo za otroke. ampak mislim, da to ne bi smela bit odločitev na en, dva, tri.
še manj pa se strinjam, da so študentska leta najbolj primerna za to, da zanosiš. jst si včasih težko predstavljam kako sploh brez otroka zvozim dan in opravim vse obveznosti.
ne me razumet narobe, jst sm totalno za to, da se financira mlade druzine. mislim pa tudi, da nekatere mlade druzine nastajajo brez vsakega premisleka, ali je to sploh financno izvedljivo. ce vnaprej ves, da druzine nisi mozen vzdrzevat, se je malo neumno zanasati na pomoc drzave dokler nimamo dobro razvite politike financne pomoci mladim druzinam.
Nina, a misliš pa da ko boš hodila v službo, skrbela za vse ostale stvari in imela npr. 1. letnega otroka bo pa kej lažje kot, če ga bi imela sedaj
? NE. Dela bo še enkrat več. Zase boš mela zelo malo časa, če sploh.
Tko,da. Čisto vseeno je kdaj imaš otroka. Tako da kar na delo Nina
Pa kakšen komad od Oliverja si zavrti. On sam pravi, da skrbi za nataliteto.
mislm, da je kle logika zelo preprosta: če si študent in imaš otroka, si še malo bolj socialno ogrožen, kot če ga nimaš
se pa ne morem strinjat, da je v času študija lažje imeti otroka, kot ob službi. služba ti da večje finančno zaledje, nosečniški dopust in ritem. tudi otroku je pomoje lažje, če ga pazi npr. njegova babica ali ga pošlješ v vrtec, kot če se ga sposojajo vsi mogoči študentski blokovski sosedje
ob otroku pa potem svojga lajfa ene 6 let itak nimaš več
Po moje je to vse kar se pogovarjamo odvisno od posameznega primera. Nič ni možno posplošit. Zame je po moje čisto enako. Dvomim, da bom imela takrat ko bi pa res imela otroka dosti finančnih sredstev in pa rešen stanovanjski problem. Enako pa velja že sedaj.
Pač je odvisno od posameznika. Če pa vprašaš nekaj tistih, ki dejansko imajo otroka se ima večina čist fajn, pa tudi če nimajo veliko ali celo dovolj denarja, in živijo v študentskem domu.
Seveda ni lahko imeti otroka v študentskih letih. Zase vem, da si ga zelo želim, ampak enostavno ni še pravi čas za to - predvsem zato, ker s fantom še ne živiva skupaj. Mislim pa, da tudi ne bi bilo panike, če bi že zdaj zanosila. Podpore bi imela več kot dovolj (mislim na tisto starševsko - in z moje in njegove strani).
Malo heca 
Mene tudi malo skrb to, kar je Lona omenila. Tisto, da delodajalci želijo, da NE zanosiš še nekaj let po vstopu v službo. Jaz pravim tako: to me po zakonu tako ali tako ne sme vprašati, če pa me že, bom pa se že nekaj zlagala. Podpisovati pa ne mislim ničesar pa naj se gre solit
O tem sem tut razmišljala … kaj bom rekla delodajalcu, ko me bo vprašal, kako kej kaže moje družinsko življenje - torej, če načrtujem otroke v bližnji (daljnji) prihodnosti ali ne?
- mu direkt rečem, da me tega po zakonu ne sme spraševat oz. da moj odgovor (torej tudi bre odgovora) ne sme biti kriterij za nesprejem na delovno mesto
- rečm, da še nisem o tem razmišljala in si najprej želim ustvart kariero … pol se pa pač “zgodi” in zanosim in on je jezn name (pa me bo odpustil?)
- rečm, da otrok pa sploh ne maram, zato ker vem, da takoj pridobim nekaj pik, da dobim službo? in spet scenarij … se pa pač “zgodi” in zanosim in on je jezn name (pa me bo odpustil?)
sploh ne vem kaj bi rekla … če si preveč pameten pa si preveč upaš pa spet ni fajn. konec koncev ma on (delodajalec) tebe v krempljih, ti se moraš podrejat/podlegat/lagat (?), ne on.
so primeri, ko moraš podpisati, d ane boš imela otroka? nope… tega pa res ne more nobena ženska podpisat!
in strinjam se s polono … služba 8h/dan, bogve kakšen urnik (beri –> kdaj šele prideš domov), treba skuhat, treba po froca, treba pospravt; hkrati pa met se vsa, kšn svoj hobi … itd… dejansko nimaš nč časa zase, toje pač dejstvo. ampak ravno tu je “čar”, da se odločiš za otroka –> to pomeni, da si se hkrati odločil za to, da svoj čas posviš njemu in ne sebi. otrok je tisti, ki te zabava, ki je razvedri … ki ti je “hobi”
edin, če pa delaš že zdej cca. 5 ur na dan + furaš faks (ni jih tok malo takšnih), potem pa bo tvoj obseg časa zdaj in potem približno enak. torej ne veš, kdaj boš sploh loh skrbela za svoje dete? če ti je prioriteta (in ko ti to postane), se za vse najde čas=)
Mislim, da je sploh narobe se spraševati, zakaj imajo ljudje otroka v študentskih letih. Zelo verjetno ga večina parov med študijem ne planira. Nisem pa vedela, da se neplanirana nosečnost dogaja samo neinteligentnim. Vsakemu se lahko ponesreči in to popolnoma neodvisno od stopnje razgledanosti.
Res je, da se med pazljivimi ljudmi redkeje zgodi neželjena nosečnost, vendar se zgodi vseeno, ker nič ni stoprocentno. Nina ti trenutno spadaš v s.c. inteligentni razred (za kar jaz ne trdim, da je določen z izobrazbo), če pa ti bo kondom počil, boš pa nenadoma neinteligentna in nerazgledana? In če ne boš hotela delati splava in boš imela otroka, to pomeni, da nisi pomislila na posledice? Na svje nestabilno finančno stanje? Seveda si, ampak upaš, da se bo izšlo. Super, da še kdo razmišlja pozitivno.
Če bi jaz gledala na to, kdaj bo pravi čas za otroka in kdaj bom finančno res toliko stabilna, da mu bo mogoče omogočati vse, potem bi si odgovorila, da nikdar. Ker ko bom imela lastno stanovanje, bom po najbolj pozitivnih računih prestara za nosečnost. Še dbro, da se tega ne vprašam.
kai: ja, strinjam se s tabo. pride do nesreč, in tut jst ne vem, če bi šla delat splav. dejstvo je, da tega ne veš, dokler nisi v tej situacijij. ampak baje dost študentskih parov zanosi namenoma.. in to jaz mal težko razumem. po eni strani se mi zdijo mal preveč optimistični, po drugi strani jih občudujem. je pa to tut stvar prioritet - men otroc trenutno niso prioriteta in se neb spustila v tak podvig. in tuki pravte, da če hočem met otroke, jih mam zdej lažje kot takrat ko bom v prvi službi. ampak tut če je res lažje, bi blo zame še vseen preklet težko.. pač subjektivna stvar
na faksu:
verjetno lažje v časovnem smislu
verjetno težje v finančnem smislu
verjetno težje tudi v časovnem smislu, če si študent služi kruh sam.
kot je rekla kai …:
Če bi jaz gledala na to, kdaj bo pravi čas za otroka in kdaj bom finančno res toliko stabilna, da mu bo mogoče omogočati vse, potem bi si odgovorila, da nikdar. Ker ko bom imela lastno stanovanje, bom po najbolj pozitivnih računih prestara za nosečnost. Še dobro, da se tega ne vprašam.
Še enkrat … še dobro, da se tega ne vprašam.
Konec koncev pa verjetno niti nikoli ne bi bili zadovoljni z materialnim in finančnim stanjem in bi bilo vedno premalo … se bojim, da je veliko takšnih, ki pravijo, da niso dovolj situirani, da bi imeli otroka - oz. da ker niso dovolj situirani, potem morajo biti dovolj odgovorni in ne imeti otroka. ampak veliko je takšnih, ki jim je “takšna odgovornost do otroka” le izgovor.
Tukaj bi rada samo nekaj dodala - poznam žensko (malo starejša je od mene), ki je pri svojih 15 letih rodila hčerko. Resda je imela podporo svoje mame, vendar je redno naredila srednjo šolo, naredila visoko šolo, se zaposlila in sedaj poleg redne službe končuje še eno fakulteto. Da ne omenjam tega, da je lepo vzgojila tudi svojo hčerko.
Mislim, da se vse stvari dajo, če si le dovolj želiš.
Če pa iščeš izgovore, jih za ne imeti družino najdeš sedaj kot študent ali pa kasneje kot zaposlen čisto enako.
Očitno se danes mora nekaj ponesrečiti
Čeprav zadnje čase opažam, da še obstajajo študentje, ki se zavestno odločajo za otroka (čeprav ti so že bolj zadnja leta študija). In sem že razmišljala o tem, da bi jih povprašala kako je miti študentski starš