KDO SE BOJI NORDIJSKIH DRŽAV? 26. 01. 2008
Cmepius je »javni zavod, ki podpira mednarodne razvojne projekte s področja splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja in mednarodno mobilnost. Deluje kot slovenska nacionalna agencija, ki promovira, spremlja izvedbo in prispeva k uspešnosti programa vseživljenjsko učenje. Nudi priložnosti vključenim v izobraževanje in usposabljanje in izvajalcem programov, tako mladim kot starejšim« (http://www.cmepius.si/)…
…in, ki določenih zadevah deluje rahlo čudno. Z nacionalno agencijo sem se srečala že večkrat ob drugih priložnosti, vendar sem bom v tem pisanju osredotočila le na Socrates Erasmus program, ki deluje pod njihovim okriljem.
Dobro je iti vsake toliko časa za neko daljše obdobje ven iz Slovenije, ker začneš nekatere zadeve videti iz drugačne perspektive - recimo višino Erasmus štipendije in njeno razporeditev med študente, ki so na izmenjavi v različnih državah.
Ob pogovoru z drugi Erasmus študenti tukaj v Turku-ju sem ugotovila, da imam kot slovenska študentka verjetno najnižjo (ali eno izmed najnižjih 
) Erasmus štipendijo med vsemi državami (tukaj so prisotni študentje iz skoraj vseh držav EU in tudi od drugod) sodelujočimi v Erasmus programu. Višina moje štipendije je 330€, le Madžari imajo štipendijo nekoliko višjo (350€), ostale države so z naskokom pred nami (če navedem le Češko - od katere smo tako zelo bolj razviti: 440€). Za ta poseben dosežek sem naši ljubi domovini čestitala že na svojem blogu.
V pogovoru z drugimi študenti sem ugotovila tudi, da se v njihovih državah višina štipendije bistveno razlikuje glede na državo izmenjave. Po logiki, da študentom v različnih državah izmenjave (npr. Finska, Slovenija, Francija itd.) različno visoka štipendija pokrije enako odstotek stroškov na izmenjavi (npr. 70%, 80%, itd). Primer študentke iz Turčije: za Nordijske države je višina štipendije 500€, za Slovenijo 300€.
V Sloveniji temu seveda ni tako. Tako imamo študentje, ki smo na izmenjavah v dražjih evropskih državah (npr. Nordijske države, verjetno tudi VB (ki je tako ali tako po mojih izkušnjah dražja od Nordijskih držav)) od študentov, ki so na izmenjavi v drugih evropskih državah (npr. Češka) višjo štipendijo le za 30€. Kar posledično pomeni:
- da slovenski študentje med samo nismo v enakem položaju (jaz se počutim kot drugorazredna študentka), ker imamo s štipendijo pokrito zelo različen delež stroškov (od skoraj 100%, do 30-40%);
- da se določene države favorizira - nedvomno je zapisano pomemben razlog zakaj se bistveno manj študentov odloča za Erasmus izmenjavo v Nordijskih državah.
A ni logično, da bo večina šla tja kjer bodo imeli praktično vse stroške ali bistveni večji del stroškov pokritih s strani Erasmus štipendije, kot pa tja kjer bo ¾ šlo iz lastnega žepa. Je potem čudno, da sem na treh univerzah v Turku-ju edina Slovenka?
Zato se postavlja vprašanje, se mogoče kdo boji nekaterih evropskih držav in ne želi, da bi študentje v večjem številu odhajali v njih študirat?
Na Finskem se naučiš vsaj to, da je manjša verjetnost (čeprav še vedno precejšnja), da boš neenako obravnavan. V Sloveniji… - ha, ha 
- sem spet našla en tak primer kajneda 
P.S.: Vprašanje sem poslala tudi na Nacionalno agencijo. Še vedno čakam odgovor. Ne pričakujem veliko. Verjetno bo treba napisat kakšno uradno pritožbo.
Dne 29.1. sem dobila odgovor, ki je objavljen pod komentarji.
- Objavljeno pod : Družba in svet, Študentsko, Slovenija
- Avtor : lona
Comments»
nestrpno pričakujem morebiten odgovor
Kot kaže po tem kar sem prebrala.. je verjetno stvar v tem, da se Slovenija boji, da bi kot mladi študentje videli, da je drugje življenje boljše (bolj kvalitetno, več možnosti…). In tako vedno bolj težili k temu, da zapustimo to našo državico, ki jo nekateri tako zelo hvalijo, da zakrijejo pomankljivosti.
Hm … mal si me zmedla s teme prispevkom. Zakaj? Ker sem pa jaz ugotovila, da imam kot slovenka eno največjih štipendij! Edino grki so imeli čez 400 euri; poljaki imajo bojda 100 eur. ostalih primerov se en spomnim več, ampak vem da so imali drugi štipendije pod 300 euri (kot jo imam sama) oz. večina kar pod 200 euri. ko sem se nad tem čudila, mi je nekdo rekel, češ da je višina štipendije od države do države različna glede na politiko v kolikšni meri želijo spodbujati, da bi šli študenti matične države vn; torej da naj bi slovence spodbujali, da tiste, k majo pa že tko višji standard (beri severne države) pa niti ne tok. Ne vem sicer zakaj ne bi v tem primeru tut poljske spodbujal, da bi hodil vn, ampak sej oni že tko al tko hodjo vsi vn (irska, španija), tko da s tem niti nimajo problemov=)
no, ampak zdej k si rekla, da drugi dobijo različno štipendijo glede na državo kamor gredo, bi bil zaključ čist logičen. zato imam višjo stipendijo od vseh, ker imajo oni nižjo štipendijo za češko, to pa ne bi držalo, če bi isti erasmovc odšel na finsko.
Ne vem pa če bi se ravno strinjala s trditvijo, da slovenci nočjo hodt na sever. Večino erasmovcev, ki jih poznam (da so zdaj na izmenjavi ali pa so bili v tem letu), so bili na severu: najprej nemčija (ni lih sever, je pa nekoliko dražja), potem dva na finskem (oba sta mela še dva slovenca gor), en na danskem (tut on je mel vsaj enga slovenca na svoji univerzi; in še melitka), vanja je na švedskem, potem vem za eno punco k je v milanu (cene nč drgače k na finskem). pol so pa še dunaj npr.
nisem pa poznala nobenga k bi šel na češko, poljsko, portugalsko itd. pravzaprav se mi je zdelo, da VSI rinejo na sever! pred tem preden sem prišla sem, pa nisem vedla za nikogar k bi šel na češko (razen se 3 fdvjevcem, k smo se našli po izboru), pa nas je bilo vseeno tukaj cel semester 11 (in samo ena je študirala češčino tudi v slo). tako da očitno vseeno hodimo tudi drugam, kar pa ne pomeni da nas na severu ni.
Js na sever nisem šla delno zaradi financ, predvsem pa tam ne bi živela dlje časa; no, vsaj kar se danske tiče, mi za bivanje res ni bila simpatična.
k si rekla,d a je češka tok manj razvita k slovenija; se strinjam, ampak v nekaterih stvareh (ki niso tako zanemarljive, ampak karpomembne) nas še kako prekaša - že samo če govorimo o računalništvu, javnem prometu …
no, sem odgovorila na vpr. in menim, da grejo “vsi” (slovenci erasmovci) na sever=) oz. v dražje države.
k si rekla, da ni nobenga v Turkuju, morda so na drugih univerzah v drugih mestih; verjetno v helsinkih kar koga najdeš, pa v tamperah tut študirajo. za turku sem pa do zdaj samo za tebe vedla, da boš tam=)
Mislim, da nisi razumela poante moje pisanja.
1. Bistvo mojega pisanja je bilo, da je višina slovenske Erasmus štipendije nepravično razporejena med države izmenjave, saj nekaterim pokrije praktično vse stroške, nekaterim pa le od 30-40%. Zato imaš ti na Češkem eno najvišjih štipendij. Če bi bila slovenska sredstva enako razporejena med vse države, bi tvoja štipendija morala biti mesečno nižja za 100 €. Ta denar pa bi dobili tisti, ki smo v dražjih državah. In bi bil tako odstotek stroškov, ki bi bili pokriti približno enak. Se ti ne zdi, da bi bilo to fer? Če pač ni denarja le za dvig štipendije v dražjih državah, pri čemer pri višina štipendije v ostalih državah ostala enaka.
Druge države imajo sistem urejen dobro, Slovenija ga nima in o tem govorim. Sistem višine štipendije ni pravičen do vseh študentov!!! Nekateri ste v privilegiranem položaju.
2. Da Slovenci ne želijo hoditi v Nordijske države NISEM nikjer zapisala! Zapisala sem, da je logično da se manj študentov odloča za študij v Nordijskih državah če dobiš tako nizko štipendijo, da moraš več kot 60% stroškov pokriti sam.
3. Kolikšen delež študentov gre na izmenjavo v posamezne države NE MOREŠ sklepati po tem kam so odšli tvoji prijatelji, znanci, itd. Lahko pa si ogledaš statistiko, sicer le za Univerzo v Ljubljani, o ciljnih državah študentov (http://www.uni-lj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah.aspx).
Torej v letošnjem študijskem letu je največ delež študentov, 16.4%, na izmenjavi v Španiji, sledijo:
- Nemčija (14.8%),
- Portugalska (8.9%)
- Francija (8%)
- Avstrija (7.9%)
- Italija (6.9%)
- Češka (5.1%)
- Nizozemska (4.7%)
- Belgija (3.9%)
- Poljska (3.7%)
- Švedska (3.6%)
- Finska (3.4%)
- Danska (3.2%)
- VB (2.1%)
- Slovaška (1.5%)
- Turčija (1.3%).
Ostale države imajo delež manjši kot 1%. Delno verjetno tudi zato, ker je malo možnosti izbire programov v njih ali pa so izredno drage (npr. Norveška: 0.7%).
Tri nordijske države se nahajajo no 11., 12. in 13. mestu izbora.
4. Kolikšni so stroški v Nordijskih državah v primerjavi z nekaterimi drugimi evropskimi državami:
- Kot prvo je treba upoštevati kje v posamezni državi se nahajaš. Če si v glavnem mestu npr. v Franciji je najemnina za študentsko sobo dražja kot tukaj v Turku-ju.
- Vendar pa gledano bolj na ravni cele države so cene v Italiji, Franciji, Španiji, Nemčiji nižje. To vem iz lastnih potovalnih izkušenj. In pa kolegi iz omenjenih držav tukaj v Turku-ju se pritožujejo nad visoki cenami. Ocena domačinov pa največ pove o primerjavi.
- VB: bi po moje morala imeti najvišjo štipendijo, ker je po mojih izkušnjah najdražja.
5. Da je Češka manj razvita kot Slovenija je bilo mišljeno ironično.
6. To, da ni nobenega drugega Slovenca na treh univerzah v Turku-ju (čeprav so prosta mesta še na voljo, tudi na Univerzi na Primorskem) ni iz moje strani mišljeno kot da bi si želela kakšnega Slovenca tukaj - čeprav se ne bi pritoževala
. Fajn pa bi bilo recimo narediti fotko z precejšnjim številom slovenskih študentov in našo zastavo, kot ste jo naredili v Brnu.
To kaže, da mora obstajati več razlogov zakaj se študentje ne odločajo za Nordijske države, ker posledično tudi ni več razpisanih več mest za študij v omenjenih državah, če že sedanja niso zapolnjena. Po moje so eden glavnih razlogov finance. Če pač ne prihajaš iz zelo dobro situirane družine ali imaš poleg Erasmusove štipendije še kakšno drugo štipendijo (kar je tudi absurdno, da imaš lahko hkrati s strani države dve štipendije) pač zelo paziš kako obrneš denar. Zato bi bilo zanimivo pri analizi kam odhajajo študentje na izmenjavo poznati tudi finančni položaj primarnih družin.
Zato, ko govoriš Ana o svojih kolegih, znancih na študiju na Finskem, Švedskem, Danske, razmišljaj malo o situiranosti njihovih primarnih družin.
7. In, če že govorim o denarju lahko povem kako si jst špogam življenje na Finskem glede na to, da pa res ne prihajam iz dobro situirane družine. Enostarševska družina je že v osnovi zelo težko dobro situirana. Najemnino in en del stroškov pri vpisu bo pokrila štipendija. (Večino) ostalih osnovnih življenjskih stroškov krijeta mami in teta. Ostalo (npr. letalski karti, izleti, kino (ki mimogrede stane od 9-12 €)) krijem sama. Sama imam več kot dovolj našparanega denarja. Je pa denar omejitev v tem pogledu, da se nisem odločila za izmenjavo za dva semestra. Torej je vse skupaj družinski in osebni finančni projekt - država zraven le malo pomaga.
Mi je zaradi vsega napisanega žal, da sem se odločila za Finsko? Nikakor ne
. Enako bi se odločila še ene 1000 krat.
Torej meni ni in ne bo nič hudega. Se pa mislim, ko pridem nazaj domov precej potrudit, da slovenska država, od mojega pridobljenega znanja tukaj ne bo imela kakšne koristi. Ker, če bi imela višjo štiendijo bi imela občutek (jah takšna pač sem), da zdej moram pa kej državi vrnit na drugačen način. V sedanji situaciji - ha, ha
- jok brate odpade!!!
Žal pa mi je, ker poznam kar nekaj ljudi, ki bi želeli iti na izmenjavo na Finsko, pa zaradi denraja ne morejo iti. IN TO NI FER. Če bi bila štipendija višja bi se več študentov lahko odločilo tudi za Finsko, Švedsko, Dansko - tudi, če jim mamice im atiji ali dvojna državna štipendija ne morejo dati dovolj denarja.
Vem, da tako kot sem zapisala o Erasmus štipendiji ne razmišljam le jaz. Ne vem zakaj že kakšen študent prej ni opozoril nacionalno agencijo na to. Zdi se, kot da sistem urejajo neke osebe, ki niso bile še nikoli izven Slovenije. Zato se mislim v možnih mejah potrudit, da se bo kej spremenilo.
P.S.: Nikakor pa ne pričakujem podpore s strani študentov (tudi tebe Ana), ki so v državah, katerih štipendija bi morala biti nižja. Le kdo bo pljuval v lastno skledo.
No, tut js nism bla najbolj natančna oz. sem stavke mal okol orbnla, pa nisi čist razumela, da sem na koncu rpišla do ugotovitve, zakaj imam js eno višjih štipendij na češkem - točno zato, kar si povedala pod prvo točko. ker štipendije pri nas niso proporcionalno razporejene kot drugod. tut moj point je bil na koncu tak=)
statistike res nism šla gledat=) ampak men se zdijo pa tut francija, italija ponekod, pa avstrija itd. tut kar velik finančni zalogaj; nemčija in španija pa odvisno od mesta. še vedno so pa nordijske države sigurno dražje. res je pa pomembno kje si! ker tudi brno bo vedno cenejše kot praga. in berlin od leipziga. itd.
ti prijatelji, ki so šli na sever, ne izhajajo iz nobenih pretresljivo dobro situiranih družin. sicer noben od njih ne živi v enostarševski družini, ampak vem pa da so si velik del denarja večinoma prislužili sami med študijem ali med poletjem.
in kljub temu, da sem sama v brnu in mi bo štipendija pokrila zelo velik del mojega bivanja, se strinjam, da bi morala biti štipendija bolj primerno razdeljena; še posebej tudi zato, ker je to izhodišče pri drugih državah in njeni “politiki” razdeljevanja štipendij.
no ja=) vidm, da si me analizirala=) hehe=) prispevk sm pisala res na hitr, in bi mogla uporabt bolj primerne besede=) kot npr. ne, da slovenci nočjo hodt v nordijske države, ampak da se ne odločijo. ipd=) nima veze=)
ti pa le posreduj odgovor, če ga boš dobila!
še en razlog je (poleg finančnih sredstev, ki se jih dobi od države premalo) zakaj ne gre več ljudi študirati v nordijske države oz. gredo drugam - da se finščine, norveščine in švedščine (ter danščine) ne da izbrati na filofaksu.
mislim, da lahko za nek delež k izbiri držav štejemo tudi, da v španijo, francijo, nemčijo, italijo, poljsko, češko gredo tisti študenti, ki se tega jezika učijo oz. predvsem študirajo. Nekateri pa, da bi ohranili znanje iz srednje šole.
Močno dvomim, da študentje, ki so na izmenjavi celo leto vsa dodatna sredstva, ki jih štipendija ne pokrije, plačajo sami. Tudi, če imajo denar. Lahko malo računaš: minimalna višina sredstev, da prideš skoz mesec v Turku-ju je 550€, štipendija je 330€ (s tem, da jo dobiš 80% v naprej), torej ene 250€ daš na mesec sam. Če si celo leto tukaj, 9 mesecev = 9 krat 2500= 2250€ .
Sam itak zapraviš več kot tok, ker si moraš še kej nujnega kupit, greš kam na izlet, ali kam drugam se itak poveča za 50-ja tudi 300€. Tko, da je treba zgornjemu znesku dodat vsaj še 1000€. Pa da prideš še za novo leto domov, torej še dodatna povratna letalska karta.
Če pa recimo živiš v Helsinkih je pa že tako vse dražje.
Sej načeloma bi šla lahko tudi jaz na izmenjavo z lastnim denarjem za celo leto, vendar glede na to, da približuje konec študija in kar temu sledi…je treba imet na računu vsaj tok keša, da lahko vzameš kakšen kredit…če seveda dobiš redno službi
:
Je pa res se šla podrobno analizirat
, ker prav vidim kakšne nesposobne osebe so zaposlene na nacionalni agenciji. Pa če se to še tako nesramno sliši. Tko, da me res zanima kaj mi bodo odgovorili.
Še neki: tudi tukaj lahko Špansko, Nemško, Francosko prav fino vadiš, ker je velika večina študentov iz teh držav. Jih je pač največ.
Vadiš že, sam na faksu si pa prisiljen uporabljat jezik tudi bolj formalno in en samo pogovorno … ker moras oddatki kaksen pisni izdelek in to naprej. in če se bom js špnaščino učila bom pač najprej pomislna, da bi šla v španijo na izmenjavo.
Nisem sicer rekla, da si vse stroške (poleg štipendije) krijejo sami, ampak vem, da marsikdo dela čez leto ali celo dve, da gre potem lahko ven, ker mu starši nekaj minimalno prispevajo, ampak se vedno pa rabi nekaj svojega denarja. sploh pa bre veze, da o tem razpravljamo, ker ima vsak po svoje rešen finančni problem. mogoče pa kdo celo (študentski) kredit vzame? zakaj pa ne!
Čist tko. Bom še jst malo posplošila. Poznam, kar nekaj študentov, ki so šli v Španijo in so se španščine začeli učiti pol leta prej. Kot drugo v kateri koli državi si se od tebe ne pričakuje zelo dobro ali odlično znanje jezika države ali angleščine. Je tok bolje, če govoriš jezik bolje. Lahko pa vse obveznosti z zelo dobrimi ocenami narediš z le dobrim znanjem jezika. In kot tretje ne moreš reči, da večina 16% študentov na izmenjavi študira v LJ Španščino, tisti ki gredo v Nemčijo študirajo nemščino in tako dalje, itd. Mislim, da takih primerov ni tako veliko.
Glede denarja. Zelo lepo se sliši, če nekdo, ki je izmenjavi v državi v kateri štipendija ne pokrije niti 50% stoškov, reče da si vse dodatne stroške, ki jih štipendija/e ne pokrije/jo plačuješ sam. To je res, pa bom posplošila na izkušnje svojih znancev in kolegov, v zelo, zelo, zelo malo primerih je to res. Ker pač niso pozorni na vse stroške. Jst lahko tudi rečem to - NI PA RES!!! Ne v celoti. Ker se ne govorim o zneskih visokih do 1500 evrov. Temveč več kot 2000, 3000 in tudi več evrov (za en semester) - sploh, če si na izmenjavi v prestolnicah nekaterih držav (npr. Stochoolm, Helsinki, Pariz, itd.). In če se kdo čudi nad vsoto = v Turku-ju stane četrtina hlebca (kot je v Sloveniji recimo Jelenov hlebec) 1.80 evra; danes sem za pol litra vode dala 1.6 evra - pa ta je bila najcenejša. Tako, da…
Spo?tovana gospodi计 ȥrni衼br>
Najprej bi opozorila na samo definicijo pojma Erasmus ?tipendija oz
razumevanje le-tega. V veliko dr?avah, ki sodelujejo v programu EU, Erasmus
?tudenti pridobijo sofinanciranje mobilnosti tako iz Erasmus sredstev (torej
iz sredstev, ki jih posamezna dr?ava pridobi iz skupnega prora赮a) kakor
tudi iz nacionalnih (specifi讯 v namen mobilnosti).
Tako smo gledano nacionalno omejeni na eni strani z razpolo?ljivimi sredstvi
(v Sloveniji specifi讯 za Erasmus mobilnost razpolagamo samo s sredstvi iz
skupnega prora赮a) in na drugi strani z interesom ?tudentov - torej z
obsegom mobilnosti.
Do sedaj (do leta 2007) smo zasledovali ‘politiko’, da se podpre vsak
mobilen ?tudent vsaj z nekaj sredstvi. Zato so sredstva nihala glede na
razpolo?ljivost in obseg prijav. V prihodnje lahko, da bo druga襠(druga
skrajnost je, da se dolo詠maksimalno dovoljeno mese讯 ?tipendijo a zato
sofinancira le 30% vseh ?tudentov, ki bi ?eleli iti v tujino).
Seveda so razlike jasne, vendar je izredno te?ko postaviti lo让ce - za
vsakega slovenskega ?tudenta je odhod v tujino ve誩 stro?ek, kot odhod
skandinavskega ?tudenta v tujino. Razlikovanje na podlagi dr?ave destinacije
pa je tudi ote?eno, ker samo dr?ava ?e ne dolo衠dejanskega vi?jega stro?ka,
pa蠰a konkretna situacija posameznega ?tudenta 8tudi dva, ki gresta na
Finsko, imata lahko razli讥 stro?ke, tudi razlika med Oslom in recimo Rimom
je lahko minimalna).
Sedaj pa h konkretnim odgovorom:
Ad1) Vsaka dr?ava dolo衠sistem delitve sredstev samostojno, ker je vsaka
omejena s popolnoma specifi让mi omejitvami (glej zgoraj). Zato Slovenija ne
more imeti enakih pravil kot druge dr?ave.
Ad2) Tudi stro?ki na ȥ?kem so lahko visoki - odvisno kje ?tudent je. Zato
je dolo衮je vi?ine neko povpre襮je, kolikor seveda dane omejitve
dopu?衪o.
Ad3) Na to vpra?anje vam ne bi mogla odgovoriti. Vsaka destinacija je za
vsakega posameznega ?tudenta poseben primer, ne le kot destinacija pa蠰a
tudi z vidika polo?aja ?tudenta. Za nekoga je tudi ȥ?ka draga, za nekoga pa
Finska ne tako zelo. Vsak pa蠧leda s svoje perspektive.
Ad4) Tak sistem bi zahteval obravnavo vsakega ?tudenta individualno. Dokler
je to sistem z mogo襠100 ?tudenti, to ?e gre, ko pa je to sistem z ve蠱000
?tudenti, pa je to te?je. Poleg tega so za to potrebne zanesljive in obse?ne
informacije: tudi ?tudenti v istem mestu lahko najdejo namestitev z zelo
razli让mi stro?ki, nekdo je bolj zahteven drugi so skromnej?i. ȥ lahko
predlagate kak sistem, ki bi to vse upo?teval in bi bil z upravljavskega
vidika izvedljiv, bomo zelo veseli predlogov - za to smo vedno odprti, ?e na
starem forumu za ?tudente smo proaktivno iskali va?e ideje.
Navajati, da je mese讥 stro?ke enostavno ugotoviti, je zavajajo襮 Vzeli
smo edine podatke, ki so verificirani - indeks ?ivljenjskih stro?kov po
dr?avah. Poleg tega je velika razlika, ali je ?tudent v glavnem/ve誥m mestu
ali pa nekje na pode?elju. Tudi v Sloveniji je tako, najemnina v Ljubljani
je lahko tudi do nekajkrat vi?ja kot v Novem mestu. Ugotavljati mese讥
stro?ke za posamezno mesto? Tudi v istem mestu so razlike: v Ljubljani
nekateri ?tudenti dobijo namestitev v ?tudentskem domu, spet drugi si morajo
najti privatno namestitev - tudi tu je lahko velika razlika.
Upam, da sem vam uspela prikazati nekoliko globalnej?i pogled. Verjamemo (s
?tudenti delamo ?e 10 let), da se ve詮a 赴i prikraj?ane. Mogo襠bi bilo
zanimivo sli?ati protiargumente ?tudentov s ȥ?ke. Pa vendar se nam zdi, da
smo zasledovali pravilen cilj - v danih razmerah z danimi omejitvami
omogo詴i izmenjavo 詭 ve詭 ?tudentom. Konec koncev je to v prvi vrsti
investicija ?tudenta v lastno prihodnost.
S spo?tovanjem,
Ne?a Pajni蠼br>
Ne?a Pajni謠pomo让ca direktorice/Director Assistant
Erasmus, Erasmus Mundus, CEEPUS, Bilateral grants
CMEPIUS
www.cmepius.si
Spoštovani!
Hvala, za obsežen odgovor!
Vendar ne glede na napisano so razlike med posameznimi državami
prevelike. Če imamo študentje na Finskem eno najnižjih štipendij,
imajo na študentje na Češkem eno najvišjih štipendij.
Le to dejstvo pove, da s sistem določanje višene štipendije za
posamezne države nekaj (hudo) ni v redu!!!
Zavedam se, da je težko določti pravo višino stroškov. Vendar bi
bilo razumljivo in sprejemljivo, če bi bile razlike med posameznimi
državami v pokritost mesečnih stroškov 5-15%. V tem primeru vam
nedvomno ne bi napisala e-maila. Vendar temu ni tako.
Glede nato…da se ugotovila, da ima večina držav nek podoben sistem
(da je v vsaki državi izmenjavi delež pokritih mesečnih stroškov
približno enak)…morda pa je sistem, ki je precej drugačen od
slovenskega bolj učinkovit in je predvsem bolj PRAVIČEN do vseh
študentov?!
Zato ni pomembno kakšna je višina štipendije (ter tudi kolikšen
sredstev k štipendiji prispeva država, če sploh) temveč kako so
sredstva razdeljena. Kar sem povdarila že v prejšnjem e-maili, mene
ne moti sama višina štipendije, mene moti, da je njena višina
NERAZUMLJIVO razdeljena med različne države! Med Češko, Poljsko,
Slovaško, itd. in Finsko, Švedsko, VB, Norveško, itd. ne more
biti razlike le 30evr. V takšnem sistemu ni nobene logike.
Da bo razdelitev bolj pravična ne potrebujete več sredstev, le
nekaterim državam morate višino štipendije znižati za 100evr. Tako
bo delež pokritih stroškov med državami približno enak.
Na koncu ste zapisali stavek: »Konec koncev je to v prvi vrsti
investicija študenta v lastno prihodnost«.
TO NE DRŽI ZA VSE ŠTUDENTE!!! Bodite v prihodnosti enako PRAVIČNI do
vseh!!!
Lep pozdrav in nasvidenje,
Polona Černič
P.S.: Sem pa ugotovila, da tale gospa živi v istem bloku kot jaz
.
S primerom učenja jezika v tuji državi sem želela le reči, da bi to bil lahko eden od razlogov za razporeditev po državah; ki mi je padel na misel ob razmišljanju o temi. saj nas učijo, da je potrebno pogledat z več zornih kotov. pač to bi v npr. anketi umestila kot dejavnik, ki bi ga preučila - ali to nosi kakšno težo ali ne. ne mislim pa, da je to glavni razlog za takšno razporeditev po evropi.
Bova kdaj na pijači nadaljevali