POLEPŠAN DAN 16. 02. 2008
Pripravljam eno predstavitev. Med iskanjem nekih podatkov sem neletela na članek iz Dela v katerem sta bili dve zanimivi zadevi, “šala” in izjava.
“Šala”:
»Profesorji filozofske, pravne, ekonomske, medicinske in fakultete za družbene vede (FDV) se odločijo, da dajo svojim študentom isto izpitno literaturo – letošnji telefonski imenik. Odzivi so različni. »Študenti na filozofski se vprašajo, v čem je smisel, tisti na pravu, kaj je dodatna literatura. Ekonomiste zanima, v čem je dobiček. Medicinci ob novici rečejo: ‘Aja, a prejšnjega tudi?’ FDV-jevci pa, ali so skrajšani izpiski že v fotokopirnici.«
Treba je priznat, da za veliko večino študentov FDV-ja to drži. Še nekaj je značilno za študente FDV-ja (vsaj za ne-bolonjski program). Daleč največja udeležba na predavanjih je ob koncu semestra in naj pogostejši stavek: “A mi posodiš zapiske, k pač “nisem mogel” (beri: v večini primerov se mi ni dal) hodit na predavanja k pač…”.
Izjava:
»Včasih je bilo znanje vrednota. Ko so profesorji predavali, so študenti poslušali. Zadnje čase pa dobivam vtis, da pridejo nekateri samo po list papirja – diplomo – in znanje ni več tako pomembno,« meni profesorica dr. Monika Kalin Golob s fakultete za družbene vede in prodekanja za dodiplomski študij. »Velikokrat rečejo, da jim znanje, ki jim ga podajamo, nikoli ne bo prišlo prav, pozabljajo pa, da gre za širše neobrtniško znanje (vseučilišče), ki ga človek potrebuje za splošno razgledanost in izoblikovanje kritične zavesti – obrti se naučiš tudi v službi,« je prepričana. Študenti, kakor pravi, velikokrat rečejo, da predavanja niso zanimiva, toda »kako vedo, da so nezanimiva, če sploh ne pridejo nanje«!? Bi po njenem šolnine spremenile odnos do študija? »Ni težava v denarju … Res pa je, da so izredni študenti dosti bolj zainteresirani in hodijo na predavanja in vaje. V ozadju je zavest, da na fakulteto niso prišli avtomatično, zato jim je znanje večja vrednota. V tujini so vajeni na študij od jutra do večera. Pri nas pa nekateri malo delajo konec tedna pred izpitom, pa se potem še čudijo, ker ga niso opravili.« Bolonjska reforma je po njenem vnesla več sprotnega dela – to pa prinaša uspeh, vendar zahteva manjše skupine, česar pri nas ob množici vpisanih ni mogoče doseči pri vseh predmetih. Včasih se zdi, kakor da študenti ne prihajajo študirat, ampak žurirat; predavanja pa so neka obrobna dejavnost – pomembno je, da se imajo fino. Že to, da pridejo nepripravljeni k izpitu, je kazalnik odnosa do študija,« pravi Kalin Golobova in poudarja, da vsi seveda niso takšni. Zaradi teh drugih je pedagoško delo na fakulteti še lepo.
(Žal) ena najboljših izjav, ki sem jih kdaj koli slišala iz ust kakšnega pedagoškega delavca na FDV-ju.
Nisem vedla, da sem (in seveda!!! tudi tisti, ki sodelujete na temle forumu - k smo pač pridni (čeprav ne maram te besede) študentje) kdaj kakšnemu profesorju zarad malo bolj resnega odnosa do študija polepšala dan 
- Objavljeno pod : Neuvrščeni, FDV
- Avtor : lona
Comments»
glih sem s sprehoda. ko sem sla domov od koseskega bajerja, sta za mano hodila dva srednjesolca, fant in punca. in rece punca: “ma ne, na fdv pa ne grem, to je pa res brezveze, bom sam po stengah padala, *smeh*”
men se zdi zelo zalostno, da obstaja tak sloves o instituciji, ki mi je pravzaprav zelo velik dala. se bolj zalostn je to, da zal za vsaj ene 80% studentov vse to resnicno drzi. konc koncev pa je vseeno, dokler jaz vem, kaj in zakaj na fdv-ju pocnem. ce sem pa ksnmu profesorju polepsala dan, s tem, da v studij veliko vlagam, pa se toliko bolje
Men je tudi žal, ker si FDV takega slovesa (kljub mojim kritikam na njegov račun - za katerimi še vedno stojim) nikakor ne zasluži.
Znanje, ki sem ga na faksu dobila (čeprav velikokrat le zaradi mojega lastnega zanimanja) je tukajle v Turku-ju več kot primerljivo. Mislim, da celo precej boljše o drugih študentov.
Je pa tako kot si napisala: za 80% to dejansko drži.
Sem razmišljala in se mi zdi, da ni toliko problem kakšno znanje se zahteve za 9 ali 10 (čeprav so včasih res zelo nizki kriteriji) ampak je pri večini pridmetov (ne pa pri vseh) problem, kaj se zahteva za 6.
Jz pa vem, da mi je FDV nekaj dal predvsem zadnji 2 leti. V 1 in 2 letniku mi je bilo zanimivih le nekaj predmetov (demografija je bila odlična). Preveč splošno je bilo (skoraj) vse. Ok, saj rabiš to potem, da lahko na tem gradiš. Ampak to so le temelji. In definitivno izgleda hiša lepše in boljše od vsakršnih temeljev
Sama pa pogrešam praktično… ampak konec koncev namen faksa ni praktično usposabljanje. Bi bila pa navdušena nad povezavo med teorijo in prakso.
Glede FDV slovesa je pa tudi meni žal. In se sploh ne bom spuščala v komentiranje k bi se sam zjezala
Se strinjam ja. Žalostno, da “na FDVju lahko padeš samo po stopnicah”. Kar pa sploh ni res (spomnimo se samo npr. Ekonomije). Drgač bom pa tkole rekla… na FDVju je itak, oprostite mojemu izrazu, preveč jebivetrov, k jim stari način študija omogoča, da na predavanja ne hodijo, a vseeno dobijo dobre ocene. Prav zaradi takih ima FDV tako slab sloves. In mene včasih prov zaboli, ko mi kdo reče, da na FDVju je itak vse tko uizi, in da ni niti čudn, da mi gre tko dobr.
Resno, sita sem folka, k absolutno nč ne hod na predavanja, ob koncu leta pa igra na karto kolegialnosti in dobi zapiske. Mi res ni težko karkol zrihtat, sam je bedno, kr js celo leto vstajam ob pondeljkih ob 7ih, da bom na predavanju - k da pa js ne maram spat in počet kaj drugega, kot biti na faksu. Sita sm tud izgovorov, da nekdo živi izven Ljubljane, in se mu potem ne splača hodit na predavanja, kr so prevelki stroški. Res ne razumm, zakaj se potem vpisat na faks v Ljubljani, ne da bi si prej preračunali stroške, itd. No, ampk sj stari sistem študija omogoča, da ne rabijo hodit, pa majo vseeno dobro povprečje.
Kar se tiče znanja… se morm strinjat s Kalin Golobovo - ker ljudje dejansko pozabljajo, kako so se prav na faksu naučili razmišljati kritično in gledati na zadevo z mnogih zornih kotov. Sicer menim, da na FDVju resnično primanjkuje prakse, sam vseeno mislim, da če se študent sam angažira in potrudi, pridobi veliko znanja.