AKTIVIRAJMO SE! 24. 05. 2007
ZARADI ČESA: osnutka zakona o visokem šolstvu
ZAKAJ: ker nam ni vseeno, kaj se bo z visokim šolstvo dogajalo v
prihodnosti. Ker želimo, da bi se pred pripravo osnutka
opravila temeljita razprava z zainteresirano javnostjo in
analiza trenutnega stanja slovenskega visokošolskega
sistema v primerjavi z razvojem visokošolskega prostora v
evrospkem in svetovnem merilu. Ker ne želimo, da se razvoj
slovenskega visokošolskega prostora obrne v nasprotno
smer od zaželjene. Želimo, da se kakovost visokošolskega
izobraževanja izboljša, ne poslabša. Ker je brez javne
razprave, pred oblikovanjem osnutka zakona,
nesprejemljivo kakršno koli dogovoarjanje.
DELI OSNUTKA, KI SE NEPOSREDNO TIČEJO ŠTUDENTOV:
- Študentje se bi na drugi visokošolski program na račun države
lahko prepisali le po prvem letniku.
- Vzporedni študij ne bo več povsem zastonj. V osnutku je namreč
navedeno, da se bodo študentje sicer še lahko odločili za
vzporedni študij, vendar si bodo morali drugi študij plačati sami.
- Kot možna oblika financiranja so navedene štipendije. Zanje bi se
lahko prostovoljne odločile posamezne univerze (verjetno jim kaj
drugega ne bi preostalo, potem ko bi jim s strani države zmanjšali
financiranje in ga preusmerili kam drugam npr. v zasebne
univerze ali visokošolske ustanove).
NEKAJ SPORNIH DELOV OSNUTKA:
- Področje habilitacij profesorjev in profesoric. V osnutku je
navedeno, da naj bi imenovanje rednih profesorjev v državnih
institucijah potekalo po posebnem postopku in na podlagi javnega
poziva. Po novem bi visokošolsko ministrstvo za vsako mesto
zaposlenega s posebno pogodbo ustanovilo petčlansko komisijo.
- Direktor univerze. Po predlogu zakona naj bi imele visokošolske
organizacije povsem novo – direktorsko – funkcijo. Direktorji naj
bi kot poslovodni organ usklajevali in vodili poslovno politiko
visokošolske ali raziskovalne organizacije. Posameznega direktorja
bi imenoval in razrešil ustanovitelj (država!) na predlog upravnega
odbora, ki bi mu bil direktor tudi odgovoren. Univerzo naj bi še
naprej vodil, predstavljal in zastopal rektor, direktor pa naj bi
skrbel za zakonitost dela in odgovarjal za poslovne, finančne,
tehnične in administrativne dejavnosti.
- Financiranje. To je eno izmed najpomembnejših področjih, ki pa
jih osnutek ne ureja ustrezno. Zakaj ne? Finančna sredsta se ne
povečujejo. Slovenski visokošolski prostor ne bo mogel postati
kakovosnejši, če se vanj ne vlagajo dodatna (predvsem višja)
finančna sredstva). Naj opozorim, da je eden temeljev bolonjske
prenove tudi zmanjšati število študentov na posameznega
profesorja/profesorico. Kar naj bi posledično zagotovilo bolj
kakovostno izobraževanje oz. delo z študenti. Za kar pa je,
seveda, potrebno zagotoviti dodatna finančna sredstva za
zaposlitev novih pedagoških delavcev.
Zakaj se v Sloveniji o tem ne govori, ko se razpravlja o bolonjski
reformi? Zaposleni na Ministrstvu za visoko šolstvo bi lahko
bistveno več časa namenili takšnim in podobnim vprašanjem,
namesto, da se ukvarjajo z “študente morate naučiti ne le
seznaniti”.
KAKO: pridruži se študentom in vsem zainteresiranim v predavalnici
10 od petka, 25. maja do četrtka, 31. maja. Predavalnica bo
namenjena vsem študentom FDV za izvedbo javnih tribun
povezanih z vprašanji študija in drugih tem visokega
šolstva.
KAJ SE JE DO SEDAJ DOGAJALO:
- V torek (22.5.) so študentje Filozofske fakultete zasedli avlo
njihovega faksa (kot leta 1968) in v njej izvedli javno razpravo o
osnutku zakona.
- V torek (22.5.) ob 16.00 so se študentje (okoli 40 jih je
bilo) Filozofske fakultete, po javni razpravi, iz pred sedeža
Univerze v Ljubljani na Kongresnem trgu, odpravili do FDV-ja
(pred tem so se ustavili pred stavbo ministrstva in pristojni osebi
izročili zahteve študentov), kjer je ob 17.00 potekal (dobro
obiskana, okoli 200 se jih je zbralo) javna trubuna z naslovom
“Dobrodošli na McUniverzi”, z udeležbo predstavnikov
Univerze v Ljubljani, Koris-a, SVIZ-a, Neodvisnega sindikata
delavcev Univerze v Ljubljani, Fakultete za družbene vede, ŠOS-a
in neformalnih študentskih iniciativ. Javno tribuno je organizirala
Študentska organizacija Slovenije skupaj s študentskim
politološkim društvom Polituss in zvezo KOMISP.
- danes (24.5.) ob 16.00 se je okoli 60 študentov zbralo pred
stavbo ministrstva za visoko šolstvo, kjer so mirno protestirali.
KAJ SE BO DOGAJALO V PRIHODNJE:
- Ljubljanska Univerza bo naslednji teden organizirala razpravo o
osnutku zakona. Potekala bo na FDV-ju.
- Naslednji teden naj bi potekalo študentske demonstracije proti
osnutku zakona. Po mojih informacijah naj bi potekale v četrtek.
ŠE NEKAJ: To, da je osnutek podan v razpravo konec študijskega
leta ni naključje. Temveč temeljito premišljena odločitev.
Študijskega leta je skoraj konec, bližajo se izpitni roki.
Študentje imamo malo časa. Še en razlog več, da se
demonstracij naslednji teden
udeležimo v čim večjem številu!
Vse nadaljne informacije o dogajanju spremljajte na:
http://avtonomnatribuna.blogspot.com/
- Objavljeno pod : Družba in svet
- Avtor : lona
Comments»
ja. lah zaposlis vec pedagoskih delavcev.
lahko pa se bol smotrno, zmansas stevilo studentov.
naprimer s placljivim studijem ali pa z zvisevanjem pogojev za vpis.
Bistvo je bilo samo v tem, da je manjše število študentov na posameznega profesorja ena izmed pomembnih karekteristik bolonjskega sistema. Pri se očitno ne zdi pomembna. Jo pa lahko dosežež na različne načine. Tudi tako, kot si ti zapisal.
hmz….nobenega od sošolcev ni bilo tam….
ja
fakultetam je usec veliko stevilo studentov. ker dobijo vec sredstev od drzave. tako, da ni pricakovat da bi si zacel kej hitro sami kruh odzirat.
Ne vem zakaj bi si fakultete same kruh rezale? Da bi prišli do zaželjenega učinka do takšne mere kot ga predvideva bolonjska reforma bi se npr. število študentov na Univerzi v LJ morala zmanjšati za pol !?
Dejstvo pa je, da so finančna sredstva za visokošolsko izobraževanje in raziskovanje v zadnjih letih s strani države zmanjšala, ne povečala.
ja so se zmanjsala ja.
in se se bojo. po eni strani je prav da se pricakuje od faksa bolsi financni menedzment in kontrola stroskov. Seveda pa je prvo kar bo na slovenskih univerzah trpelo je kakovost studija in ne ogrevanja profesorjevih kabinetov.
Sicer pa ce gledas po svetu, najbol kvalitetni faksi majo vsi privatni kapital not.
Slovenija je premejhna da bi zgolj z davkoplacevalskim denarjem lahko konkurirala evropi in ostalemu svetu kar se tice kakovosti studija in pomembneje raziskovalnih dejavnostih (sej je uredu da so profesorji seznanjeni z najnovejsimi tehnologijami, se bol uredu bi pa blo da bi kej od tega bilo tud iz prve roke)
Odpret bi se morala se kaksna privatna univerza ne sam ustanavljat drzavne. Tisti samostojeci visokosolski zavodi so pa itak cvetka zase (menedzment, turizm, ipd) vseen najbrs bolje ista nego nista.
Se strinjam s tabo.
Vendar je pri povezavi gospodarstva in izobraževalno-raziskovalne dejavnosti pri nas problem v tem, da do tega prihaja v zelo mali meri. Npr. na tistih usmeritvah, kjer bi bilo to še zlasti enostavno (naravoslovje-tehnika) to sploh ni mogoče, ker je naša industrija v zelo slabem stanju. Pa to ne govorim na pamet. Imam doma starša, ki pozna stvari zelo od blizu (dela s študenti in industrijo). Tak primer je pri nas edino Univerza v Novi Gorici.
Je pa potem dilema, kaj se bo v prihodnje zgodilo s programi, ki se iz zasebni (gospodarskih virov) financirajo bolj težko (družboslovne, humanistične vede, pravo. itd)?