Zakaj študiram, kar študiram 01. 08. 2007
Že večkrat sem ugotovila, da bi kot (bodoča) nadebudna sociologinja lahko občasno napisala kej o aktualnih družbenih dogodkih (in mojih pogledih nanje). Ampak se ob prebiranju nekaterih blogov temu dejanju hitro uprem. Vse mogoče aktualne teme so zelo hitro obdelane na raznih kvazi uspešnih in verodostojnih blogih (pa tudi v ostalih medijih).
Enostavno se mi ne da več razglabljat o recimo novem kadilskem zakonu. Že, ko o tem debatiram z nekaterimi prijatelji - kadilci, si skoraj izpraskamo oči. Kar se mene tiče, bi bilo najbolje, če bi tobak ostal pri Indijancih, med katerimi je uporaba tobaka za kajenje baje prvič zabeležena. Če take substance res morajo obstajati. Kajenje je po moje le škodljiva, smrdljiva, draga in nepotrebna razvada. Pika stop. Težko bi me kdo prepričal v nasprotno in tudi meni se počasi ne da več podajat vedno istih argumentov za svoje mnenje.
Potem so tu politični dogodki. Kadrovske menjave, odpuščanje novinarjev na nacionalnem radiu, takšna in drugačne sumljive politične mahinacije. Prosim, odrešite me tega. Že več desetletij ene in iste face z enimi in istimi obljubami, izgovori in pojasnili. Nikoli nič novega. Saj mi je jasno, da so za velike spremembe potrebni ljudje, ki so jih pripravljeni izpeljati, denar in čas… Vendar nam očitno vsega tega manjka.
Študentska tematika, ki se me zelo zadeva. Oh, sprevrženo se mi zdi, da kot študentka z lahkoto dobim tudi precej zahtevne službe z ogromno odgovornosti. Za bizarno nizko plačilo in s stopnjo socialne varnosti, ki je pri študentskem delu enaka nič. In vendar mi ob naših družinskih dohodkih ter mizernih štipendijah, katere so podeljene tistim iz manj premožnih (da ne rečem revnih) družin, ne preostane prav nič drugega, da si omislim službo, s katero si bom študij omogočila. Da mi bo po končanem faksu nek približek redne službe speljal študent, ki bo moje delo opravil ceneje.
Religija, družbeni status, delo, revščina, izobraževanje. Vse teme, ki so me nekdaj tako zelo zanimale. In me zanimajo še vedno. Le da ne vem, kako naj se o tem inteligentno pogovarjam s človekom, ki misli, da je v vseh pogledih boljši od mene samo zato, ker ima avto vreden 200.000 evrov, diplomo, kupljeno na Gea College-u ter osebnega trenerja, ki z njim laufa po Tivoliju, da se v sredo zvečer v Globalu nanj nalima čimveč njemu podobnih bejb.
Okolje, v katerem smo zrasli nas nekatere bolj, nekatere manj, determinira. Jaz iz svoje kože ne morem, postavljene imam vrednote in načela, katerih se večinoma držim in vodijo moje obnašanje ter delovanje. Zato se mi občasno sociološke razprave, ki iščejo neke posplošitve na določene skupine v družbi, zdijo tako zelo neproduktivne. Vseeno pa včasih premorem dovolj potrpljenja in energije, da se spustim ravno v take debate. Ker hočem vedeti čimveč in ker mi razmišljanja ljudi okoli mene pomagajo ustvariti tudi lasten odnos do sveta. Zakaj pa vi študirate sociologijo… Oziroma zakaj se vam zdi butasto s čim takim sploh ukvarjati?
Comments»
ODLIČEN BLOG
Bom svoje napisala v kratkem.
Tudi sama se sprašujem zakaj študiram kar študiram in v kolikšni meri mi študij odgovarja. Kaj bom potegnila od štiriletnega znanja? Nimam pojma! Ampak to niti ni osrednja tema razpravljanja tega prispevka=)
Nekako sem enostavno enakega mnenja kot ti nina.
Glede debatiranja in razpravljanja … Rada razpravljam, ampak sem zelo izbirčna pri sogovornikih=) ni mi všeč vsakdo=) in težko prebiram nekatere prispevke na blogih, v časopisih, ko nekaj posplošujejo … a hkrati vem, da pač podatki niso vse - kaj vse se skriva za njimi=) vse kar nas je naučil samo npr=) hehe=) pa sej so to vseeno kar splošne stvari, do katerih bi hitro sam prišel=)
Študentska tematika, ki se me resnično zadeva! Pa pravtako vse sociološke teme, ki si jih našela: revščina, delo, izobraževanje … in mnoge druge=) Prešinilo me je … morda pa ne maram več razpravljati o teh temah, ker imam velikokrat drugačne poglede od večine (pa saj ne, da bi imela res zelo izoblikovane poglede), ampak včasih zagovarjam kaj kar večina ne. Ker gledam z drugega zornega kota. In potem se mi ne stvari ponavljati vsakič znova. S tem, da je pomembno kok hoče sogovornik sploh razumeti tvoje razmišljanje - ali samo posluša mimo in tumpa svoje=) ali želi razumeti in o tem razmisliti. to je ključnega pomena.
jp jp=) sociološka je težka=) ko se že v času študija nočemo več soočati s temami našega področja… ah ja=)
jaz se bolj sprašujem kaj bom počela. kakšna bo moja služba? naj grem še kaj študirati? naj naredim kakšno specializacijo? magisterij, da bom pre-kvalificirana? nimam pojma kaj! mi bi kdo kaj namignil?