Stari ljudje in njihov prav 06. 08. 2007
S starejšimi ljudmi sem imela skoraj vedno dobre izkušnje. Nikoli me na avtobusu ni nihče izsiljeval za sedež, niso me s komolci rukali pod rame, ko so ob pol sedmih zjutraj hiteli na tržnico (menda to počnejo takrat), da jim kdo ne pokupi vse zelenjave - skoraj z vsemi starejšimi sem se razumela in jih cenila. Ko so se kateri od mojih vrstnikov pritoževali, da jih po Ljubljani »tečne, stare babe« popolnoma neupravičeno nadlegujejo, sem si na tihem mislila, da so se verjetno res nekoliko neprimerno obnašali in si zaslužili tak odnos.
Danes sem dobila razlog, da se moje mnenje spremeni. Zgodila se mi je stvar, ki me je pustila kar nekoliko odprtih ust in začudenih (ter kasneje jeznih) misli. Odpravila sem se namreč domov, se solznih oči poslovila od Rožne doline ter zasedla svoje mesto na avtobusni postaji. Od včerajšnjega vzpona na Šmarno goro (yeah, i did it!) imam še vedno nekoliko utrujeno levo koleno, zato sem se vsedela na tisto miniaturno, kovinsko klopico na postaji ter nogo nekoliko pokrčila, in sicer tako, da sem jo s peto naslonila na klopico. Sedenja na naslonjalih klopi ter dajanja nog na sedišča seveda ne podpiram in se mi to pravzaprav res zdi nekaj nekulturnega. Rada pa bi poudarila dve stvari:
- to sem storila le za trenutek in le toliko, da razgibam bolečo nogo,
- dotična avtobusna postaja stoji tik zraven dokaj prometne ceste in je bila ob mojem prihodu že tako ali tako precej zaprašena in zato dvomim, da je moja moja noga situacijo kakorkoli poslabšala.
Tako me je napad starejše gospe (čeprav nisem prepričana, da si zasluži tako poimenovanje) precej šokiral. Še isto sekundo je namreč zabevskala name, če se mi zdi okej, da takole gor naslanjam nogo. In na tem mestu sem trmasta kot sem, seveda rekla, da ja, da se mi zdi zdi to čisto v redu. Očitno je namreč bilo, da je le čakala, da bo na nekoga zlila svoj žolč in je bilo itak vseeno, kaj ji odgovorim. Seznanila me je s tem, da sem nevzgojena, da so očitno moji starši slabo opravili delo, da sem nekulturna tako kot tudi vsi ostali mladi. Nato je spet postavila retorično vprašanje, če se mi zdi moje početje kulturno. Nisem ji ostala dolžna in jo zaslišala, če se pa njej zdi kulturno, da se vtika vame, čeprav ji nič hudega nočem. Potem je začela kar nekaj pri sebi momljati, da je bila po Ameriki in po Kanadi in da nikjer ni tako svinjsko in da nikjer niso mladi taki vandali kot pri nas, da je itak nič ne čudi… Nato je na srečo prišel avtobus, ona se je seveda med približno petimi ljudmi, kolikor nas je čakalo na bus, srečno s komolci prva prebila nanj. Verjetno je bila ponosna nase, ker mi je povedala svoje in se ni uklonila mojemu jezikanju.
Ravno tako kot ona bi tudi jaz sedaj lahko posplošila, da so vsi stari ljudje zagrenjeni, ker nimajo otrok, tečni, ker preveč zapravijo za hrano za svojih 12 mačk ter le iščejo izgovor, da bodo lahko nekomu solili pamet, ker je to še edini način komuniciranja, ki ga poznajo. Pa tega ne bom storila. Zakaj taka razlika med mano in njo?
- Objavljeno pod : Blodnje, Družba in svet
- Avtor : Nina
Comments»
Jaz pravim, da je prav, da si ji povedala, ker so nekatere prav žleht do konca in se potem na nas spravljajo…
Meni se je tudi že zgodilo, da sem bila na avtobusu in so bili trije stoli pred mano in za mano prosti. Prišla je babica in mi težila, da če se ne mislim umaknit starejši gospe, ki komaj stoji? Takrat sem vstala in se pred njo usedla in ji rekla, če ne vidi praznega stola nisem jaz kriva
Dejstvo je da ljudje zaradi vsega kar v življenju preživljajo postanejo zagrenjeni, in človek ki samo išče priložnost, da strese svojo frustracijo na kogarkoli, ki da najmanjšlo priložnost za kaj takega, se mi iskrno smili… Žal mi je ljudi, ki so že tako uničeni, da drugače niti ne morejo več. Še bolj hudo mi je za tiste, ki te izpade morajo prenašat in potem zaradi teh boščkov mislijo, da so vsi taki, zlobni in zagrenjeni. V glavnem cel krog negativne energije ki se širi. Sem pa tudi sama taka, da ob taki prigodi ne znam bit tiho in se mi zdi grozno butasto, da si vsaki misli, da me lahko kar tak posiljuje s svojo mižerjo, tak da bi tudi sama povedala svoje nazaj, čeprav vem, da to pomeni, da se bi ta oseba samo še bolj razburila in jaz tudi:). V glavnem, lahko je obsojat, težje razumet, jaz se trudim, sej ne rečem, da mi vedno rata:)
Čestitke za ljubljanski krst
. Se ne voziš dosti z busom, ker drugače bi to že kdaj preh doživela-
Sicer se take stvari meni ne dogajajo pogosto, so se mi pa že dostikrat. Od dretja o nekulturnosti mladih, do “tepenja” z palico. So se mi pa tudi že dedki in babice lepo zahvalili, ker sem jim odstopla sedež. Kar z veseljem naredim, če sem spočita. Če sem utrujena se pa tudi jst usedem in ne odstopim sedeža, ker ne štekam zakaj vsi avtomatično sklepajo da smo vsi mladi ob vsakem trenutku noro spočiti. Sploh če babice hodijo na okoli , ko je največ prometa in ljudi. Sej vem, da zarad družbe, da so kao med ljudmi. Sam pol lahko tudi pričakujejo, da vedno pač ne bodo sedeli. Če greš lahko na bus (še zlasti, če ma stopnice), moraš biti tok močan, da vsaj kakšno postajo lahko stojiš.
Nina, welcome to the club!
Tudi meni se je že zgodilo, da sem se morala presesti, ker pač starejša oseba ni videla, da dejansko stoji ob že praznem sedežu. In že sem tudi videla, kako je starejša ženska enostavno prišla do mlajše ženske, ki je mimogrede bila noseča, in ji rekla, da naj ustane, ker imajo prednost pri sedenju na avtobusu starejši ljudje.
Ni mi težko odstopiti sedež na avtobusu, pravzaprav to pozimi, ko se vozim z avtobusom, počnem zelo pogosto, ampak mislim, da včasih starejši ljudje malce preveč “glumijo”. Kot moja soseda na primer: ko pride na avtobus, se dela vso ubogo in nemočno - in seveda dobi sedež. Čim pa stopi z avtobusa, pa s postaje do najinega bloka pride hitrej od mene… čisto čila in zdrava gospa
Mislim, whatever… tudi jaz imam kdaj slab dan, tudi jaz si na avtobusu kdaj pa kdaj želim sedeti do doma…
Posamične dogodivščine s starejšimi, onimi, ki praznijo odecepljeno jezo, ki se je nabrala kdo ve kdaj, menda v otroštvu ali pa v mnogih situacijah, ki starejše potiskajo na rob družbe, še ne pomenijo, da so vsi stari takšni… Ljudje v poznejših letih se med seboj močno razlikujejo- razumljivo, saj je za njimi dolga pot Zatorej ne posplošujmo negativnih ali pozitivnih izkušenj na vse stare ljudi. Starejši ali mladi so predvsem ljudje in šele nato starejši ali mladi.
Duša