Archive for the ‘FDV’ Category

KOMEDIJA

Friday, April 18th, 2008

Vzamem nazaj vse ne-lepe besede, ki sem jih kdaj napisala in povedala o FDV-ju. FDV je super faks. Obveznost (seminar) imaš lahko opravljen, četudi nisi niti s prstom mignil.

Po dolgem času sem danes pogledala v elektronski indeks spletnega referata. Pogled je bil čuden že na prvi pogled, ker ni več zapisanih ocen posameznih izpitov (zakaj že !?), temveč le skupno povprečje vseh ocen. Vendar to ni bilo glavno odkritje. Pod opravljenimi seminarji imam zapisan seminar, katerega obveznosti nisem opravljala v zimskem semestru, ko se je izvajal, ker se mi bo priznal iz obveznosti opravljenih na izmenjavi.

Naj bom tiho ali ne? Naj se, ob vseh drugih obveznostih, zajebavam ugotavljat na koga naj se sploh obrnem? Naj se podvržem govorjenju: “p…a je neumna, ker je povedala”?

Vprašam prijateljico, ki je hodila na isti seminar, kako in zakaj. Pa pravi, da je profesorica pač vsem priznala.

Le kaj se mi bo samodejno priznalo ob naslednjem čekiranju s. referata :D ?

Okrogla miza sociologinje in sociologi v praksi

Friday, April 11th, 2008

Vabimo vas na okroglo mizo sociologinje in sociologi v praksi. Okrogla miza bo potekal na Fakulteti za družbene vede v torek, 15. aprila 2008, ob 18. uri v bivši senatni sobi (FDV-8), I.
nadstropje.

Okrogle mize se bodo (predvidoma) udeležili:
 

  • Tjaša Mrgole Jukič (vodja Potujoče knjižnice in Radio Ptuj)

  • Andreja Barle Lakota (Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva)

  • Jelena Aleksić (Državni zbor, predstavnica poslanske skupine za
    odnose z javnostmi)

  • Jasmina Jakomin (ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje)

  • Borut Vukovič (Studio Moderna)

  • Peter Bruva (Manpower)

Ter tudi predsojnica (naše) katedre za analitsko sociologijo doc. dr. Blanka Tividar.

Vljudno vabljeni!

NA IZI ALI ZELO ZARES

Monday, March 24th, 2008

Je tak čas, da počasi malo razmišljam o temi diplomskega dela. To ni lahka naloga, ker je na FDV-ju bilo obdelano že malo morje tem. Načeloma mi to ne predstavlja kakšnega problema, ker (od konca drugega letnika) vem v katero smer se bom usmerila. Težava nastopi, ko je treba temo malo bolj izčistit, določiti njene cilje, raziskovalno/a vprašanje/a, ne nazadnje določiti naslov. Vse opisano so fiksne zadeve, ko jih postaviš in podpišeš »Prijavo diplomskega dela«, jih lahko spremeniš le z drugim obrazcem. Tega pa ne mislim počet. Ker sem pri pomembnih odločitvah bolj počasne sorte o temi razmišljam, sicer zelo na-izi, že nekaj časa. Razlog je v tem, da mislim temo prijaviti v juniju. Ne mislim namreč vsa panična tekati po faksu konec oktobra/začetek novembra. Mentorico imam že izbrano. Ker ni iz Katedre za Analitsko sociologijo bom morala, tako piše v pravilniku o Diplomskem delu, imeti tudi somentorja iz  ‘naše’ katedre.  

Dilema, ki se mi postavlja je ali naj diplomsko delo napišem po liniji najmanjšega odpora, pač ravno toliko da bo – kar bo sicer težko, ker načeloma nisem oseba, ki stvari počne na tak način – ali naj se vendarle potrudim po svojih najboljših močeh. Roko na srce, moje bodoče delodajalce v večini primerov kakovost moje diplome ne bo zanimala, niti moje povprečje ocen v času študija. Edina ‘korist’ od dobre diplome je – poleg osebnega zadovoljstva – kakšna nagrada/priznanje. Vendar od same nagrade (tudi glavne Prešernove, ne le fakultetne) v naši družbi nimaš nikakršnih koristih v obliki lažje in hitrejše pridobitve zaposlitve. Vsi Prešernovi nagrajenci pač ne morejo ostati zaposleni na fakulteti. Na koncu takšna okvirjena nagrada postane le okras v domačem stanovanju, lep spomin in kakšen izlet, ki si ga lahko privoščil z denarno nagrado.  

Sprašujem se kje dobiti motivacijo, da po štirih letih študija, vseh opravljenih obveznosti ves svoj čas in trud namenim v odlično kvaliteto diplomskega dela, če so pa moje misli čisto nekje drugje – v čim (močno upam) hitrejši aplikacije svojega družboslovnega znanja v praksi. To bo težje kot katerokoli izpit, težje kot odlično napisana diploma, ker ne bom v ‘varnem’ fakultetnem/univerzitetnem okolju. In hkrati vidim v tem – čeprav me je strah kot hudiča – največ izziv.

TUJI ŠTUDENTJE NA FDV-JU

Monday, March 17th, 2008

Na Univerzi v Turku-ju sem imela precejšnjo možnost izbora med predmeti, ki sem jih želela opravljati – seveda v angleškem jeziku – tudi zato, ker vse (zaenkrat še) tri Univerze v Turku-ju med seboj sodelujejo in lahko tuji študentje izbiramo med predmeti vseh treh Univerz. Seveda, so pri tem določene omejitve, saj mora biti 50% predmetnika iz programa/fakultete na kateri so primarno vpisan.

Zanimalo me je kako je s tem na FDV-ju. Ogledala sem si spletno stran z razpisi predmetov v ang.: http://www.fdv.uni-lj.si/English/Office_IC/Programs.asp. Prišla sem do naslednjih ugotovitev:

  1. Glede nato, da je FDV precej velika fakulteta je 28 predmetov na dodiplomskem študiju in  34 predmetov na podiplomskem študiju (ni nujno da lahko izbiraš med vsemi predmeti na podiplomskem študiju – odvisno od zasedenosti) kolikor se jih ponuja v ang. precej majhno število.
  2. Od teh je 28 na dodiplomskem študiju le en! prav striktno sociološki (Sociology of arts). Na podoplomskem študiju so taki predmet trije: Theoretical Sociology, Sociology of gender in recimo tudi Gender, Work and Organisations. Lahko da sem kakšen predmet nenamerno zgrešila.
  3. Študentje lahko na podlagi posebnega dogovora med FDV-jem, EF in FF izbirajo tudi med razpisani predmeti na EF in FF. Verjetno se tudi na FF najde kakšen sociološki predmet.

Torej. Kaj nam napisano pove. Če si študent sociologije po moje ni najboljša ideja, da prideš na izmenjavo na Univerzo v LJ in na FDV. Še edini predmet dodiplomskega študija Sociology of Arts se je v zimskem semestru na peticijo! ;( nekaterih slovenskih študentov izvajal v slovenščini namesto v ang., z 30 min povzetkom na koncu v ang.

Zastavlja se mi vprašanje zakaj se ne oblikujejo kakšni programi, ki bi se fokusirali izključno na določeno področje. Npr. v Turku-ju sem jaz del programa The Finnish-Nordic Society and Culture program. Na FDV-ju pa ni razpisanega niti enega predmeta, ki bi se vsaj posredno oz. v polovici po vsebini nanašal na Slovenijo, slovensko družbo, odnose v širši regiji.To se mi zdi naravnost neverjetno.

Eh, ne vem preveč vprašanj, do odgovorov itak ne bom prišla. Noben me pa ne bo prepričal, da je fora le v denarju. Ker imajo na Finskem enake težave s financami, kot so v Sloveniji. Zarad tega so tudi krčili ure nekaterim predmetom v ang.

Celotni oddelek sociologije na FDV-ju šteje med 50 in 60 ljudi (se mi ne da natančno štet), pokriva se ne vem kok različnih področij sociologije in kar se lahko ponudi tujim dodiplomskim študentom na izmenjavi je le en predmet na dodiplomskem študiju + trije predmeti na podiplomskem študiju – če imaš srečo, da dobiš mesto.

Ena od rešitev bi npr. bila, da se začnejo nekateri redni predmeti izvajati v ang. tudi za slovenske študente. Da bi recimo v študijskem letu vsak študent moral en predmet opravljati v ang. To bi bilo po moje že tako ali tako zelo dobrodošlo. V 7. semestrih študija na FDV-ja sem v ang. morala napisala (le) 3 strani. V 1. in 2. letniku smo imeli predmet angleščina vendar je bil ta predmet tako kot je bil zastavljen (se mi zdi, da v bolonjskem sistemu ni kakšnih bistvenih razlik) popolnoma nekoristen. Moja angleščina ni zaradi njega prav nič napredovala, vse skupaj je bil stran vržen čas. Učili naj bi se strokovne angleščine, ki se je po mojem prepričanju lahko naučiš oz. izboljšaš svoj besedni zaklad le z branjem strokovnih knjig in člankov v angleščini – ne pa z učenjem na pamet v stilu npr. občina-municipality. Zato je bilo branje obvezne literatute v ang. pri nekaterih predmetih veliko, veliko, veliko bolj koristno.

Človek bi lahko sklepal, da je Slovenija nedotaknjena oza sredi globalnega sveta kjer znanje ang., ki je pač roko na srce prvi tuji jezik, sploh ni pomembno. Problem pa je, da so bo večina študentov zaposlilo v podjetjih/organizacijah, kjer bo aktivno znanje (vsaj) angleščine nuja.

POLEPŠAN DAN

Saturday, February 16th, 2008

Pripravljam eno predstavitev. Med iskanjem nekih podatkov sem neletela na članek iz Dela v katerem sta bili dve zanimivi zadevi, “šala” in izjava.

“Šala”:

»Profesorji filozofske, pravne, ekonomske, medicinske in fakultete za družbene vede (FDV) se odločijo, da dajo svojim študentom isto izpitno literaturo – letošnji telefonski imenik. Odzivi so različni. »Študenti na filozofski se vprašajo, v čem je smisel, tisti na pravu, kaj je dodatna literatura. Ekonomiste zanima, v čem je dobiček. Medicinci ob novici rečejo: ‘Aja, a prejšnjega tudi?’ FDV-jevci pa, ali so skrajšani izpiski že v fotokopirnici.« :D

Treba je priznat, da za veliko večino študentov FDV-ja to drži. Še nekaj je značilno za študente FDV-ja (vsaj za ne-bolonjski program). Daleč največja udeležba na predavanjih je ob koncu semestra in naj pogostejši stavek: “A mi posodiš zapiske, k pač “nisem mogel” (beri: v večini primerov se mi ni dal) hodit na predavanja k pač…”.

Izjava:

»Včasih je bilo znanje vrednota. Ko so profesorji predavali, so študenti poslušali. Zadnje čase pa dobivam vtis, da pridejo nekateri samo po list papirja – diplomo – in znanje ni več tako pomembno,« meni profesorica dr. Monika Kalin Golob s fakultete za družbene vede in prodekanja za dodiplomski študij. »Velikokrat rečejo, da jim znanje, ki jim ga podajamo, nikoli ne bo prišlo prav, pozabljajo pa, da gre za širše neobrtniško znanje (vseučilišče), ki ga človek potrebuje za splošno razgledanost in izoblikovanje kritične zavesti – obrti se naučiš tudi v službi,« je prepričana. Študenti, kakor pravi, velikokrat rečejo, da predavanja niso zanimiva, toda »kako vedo, da so nezanimiva, če sploh ne pridejo nanje«!? Bi po njenem šolnine spremenile odnos do študija? »Ni težava v denarju … Res pa je, da so izredni študenti dosti bolj zainteresirani in hodijo na predavanja in vaje. V ozadju je zavest, da na fakulteto niso prišli avtomatično, zato jim je znanje večja vrednota. V tujini so vajeni na študij od jutra do večera. Pri nas pa nekateri malo delajo konec tedna pred izpitom, pa se potem še čudijo, ker ga niso opravili.« Bolonjska reforma je po njenem vnesla več sprotnega dela – to pa prinaša uspeh, vendar zahteva manjše skupine, česar pri nas ob množici vpisanih ni mogoče doseči pri vseh predmetih. Včasih se zdi, kakor da študenti ne prihajajo študirat, ampak žurirat; predavanja pa so neka obrobna dejavnost – pomembno je, da se imajo fino. Že to, da pridejo nepripravljeni k izpitu, je kazalnik odnosa do študija,« pravi Kalin Golobova in poudarja, da vsi seveda niso takšni. Zaradi teh drugih je pedagoško delo na fakulteti še lepo.

(Žal) ena najboljših izjav, ki sem jih kdaj koli slišala iz ust kakšnega pedagoškega delavca na FDV-ju.

Nisem vedla, da sem (in seveda!!! tudi tisti, ki sodelujete na temle forumu – k smo pač pridni (čeprav ne maram te besede) študentje) kdaj kakšnemu profesorju zarad malo bolj resnega odnosa do študija polepšala dan ;)

PUBLICUM

Wednesday, January 30th, 2008

Takšen je naziv Fakultete za družbene vede na Univerzi v Turku-ju. Mislim, da prevod ni potreben. Število študentov 1. in 2. bolnjske stopnje v študijskem letu 2006/2007, ki so bili primarno vpisani na Fakulteto za družbene vede, je bilo 1666; študentov na doktorskem študiju ali 3. stopnji 294. V istem študijskem letu je bila na fakulteti na Erasmus izmenjavi 38 študentov.

Na Univerzi je bilo v letu 2006/2007 skupno število študentov 1. in 2. stopnje 13.576. Vseh tujih študentov, ki so ostali dalj kot 3. mesece, pa je bilo 279.

Na oddelku za sociologijo Fakultete za družbene vede je zaposlenih 6 oseb. Vsako leto vpišejo 28 študentov katerim je sociologija glavni študij, in 150 študentov, ki jim sociologija ni primarni študij.

Kako zgleda stavba fakultete? Takole. 

               dsc01072.JPG        

               dsc01071.JPG

Skupaj s Pedagoško fakulteto (Educarium – druga slika) imata najnovejši stavbi na Univerzi. Med sabo sta povezani, imata skupno knjižnico. V Educariumu sta tudi dve veliki telovadnici in eno izmed študenskih menz (ki pa ima daleč najbolj zanič hrano, zato se sem ne hodi jest). Slikala sem enkrat čez vikend zato zgleda tako prazno. Drugač je kakšen človek kje in predvsem veliko, veliko koles.

Čeprav je stavba navzven precej podobna FDV-ju, je znotraj narejena malo bolj z občutkom. Kar pomeni, da je več možnosti za sedet, večinoma na zelo udobnih kavč stolih. Na teh kavč stolih veliko ljudi napol leži, ima noge na mizi (z nogavicami ali čevlji) in bere knjigo. To je zelo pogost prizor, na vseh fakultetah, v knjižnicah, itd.

Predavalnice. Obe stavbi imata po eno veliko predavalnco, ki je v pritličju in podzemljo. V višjih nadstropjih so majhne predavalnice, računalniška učilnica in večinoma seminarske sobe (do 20 oseb).

Pomembna razlika, ki sem jo opazila privič, ko sem vstopila na fakulteto (in tako je tudi povsod drugod): v pritličju imajo garderobni predel (ogromno obešalnikov + nekaj malega omaric za kakšno malo stavar dat notri), kjer se puščajo jakne, čelade, dežniki, itd. Prva misel, ko sem vidla to: »pa ne morem tukaj pustit jakne k mi jo ja kdo komot ukradel«. Druga misel: »to je očiten primer razlike v stopnji zaupanja med Finsko in Slovenijo«. Sedaj puščam jakno tako kot ostali finci in pa nekaj tujih študentov – večina raje nosi stavri s seboj. Vendar, kaj pa če…še vedno obstaja.

Zadevšina, ki se je tudi profesorji na FDV-ju ali kakšni drugu ljubljanski fakulteti po moje ne bi branili: v vsakem nadstropju imajo več velikih kuhinj z veliko mizo. Zgleda zelo domače ;) . Ne bi se bilo slabo povabit na kakšno kosilo :D .

Čez teden je okoli obeh fakultet, na neurejen makadamu, parkirano veliko število avtomobilov. Precej podobno kot okoli FDV-ja. Razlika pa je, da je večina avtov slabše kakovosti kot v Sloveniji. Pa mislim, da so to avtomobili od zaposlenih na fakultetah, ker večina študentov živi 5-10 min stran. Pa tudi ne vem kam ti avtomobili potem gredo, ker na cestah ni nikakršne gužve.

PROBLEMATIČNE OSEBE

Saturday, January 12th, 2008

V Sloveniji so to osebe, ki opozorijo na kakšen problem oz. izrazijo mnenje, da bi kakšna stvar lahko bila drugače, bolje, organizirana in/ali urejena.  V trenutku, ko na kakšno takšno ’stvar’ opozorijo postanejo one primarni problem, sej češ če te pa kaj moti pa pojdi drugam; to predlagaš zaradi lastnih interesov;  če misliš, da kakšen izbrana tutorka ni primerna pa se sama prijavi, itd. Vzroki v katerih tiči bistvo v večini primerov sploh niso pomembni. Tudi zato ker velika večina ljudi ne zna ločiti med osebnimi in delavnimi/projektnimi/študentskimi zadevami.  

Imam nešteto takšnih izkušenj, tudi na FDV-ju, ki so vzpodbudile tole pisanje.  Tako sem prišla do “globokega” ;) spoznanja, da bom od sedaj naprej skrbela le za svojo lastno ‘zadnjico’ in za ‘zadnjice’ tistih prijateljev, kolegov, sošolcev (teh je zelo malo) s katerimi se dobro razumem, niso orto individualisti, se ne družijo le z ljudmi od katerih imajo koristi (oz. niso slinarji‘, kot bi jih opredelila S. Makarovič) in so nasploh dobri ljudje ali bolje se to trudijo biti. Te osebe lahko od mene pričakujejo veliko (npr. če kdo rabi kakšno literaturo za diplomo iz Turku-ja naj kar pove), ostali…

(SPET) NEKI NE RAZUMEM

Tuesday, December 11th, 2007

Večina vas ve, da odhajam čez slab mesec na Erasmus izmenjavo. Tam bom poslušala predmete in nekaj od teh se mi jih bo priznalo na FDV-ju, ko pridem nazaj.

Vpisni postopek v višji letnik zahteva od študenta, ki bo del leta ali celo študijsko leto opravljal v tujini, da izbere celoten predmetnik
(tudi vse izbirne predmete), čeprav že takrat ve, da nekaterih predmetov ne bo opravljal na FDV-ju. Ima jih zapisane v spletnem referatu. Enako kot imajo študenta  v svojem spletnem referatu zapisanega profesor/profesorji, pri katerem si izbral nek predmet (ki ga pa ne boš sploh opravljal).

In tako pride do situacije, da sta me včeraj in danes, dve različni sošolki opozorili ali jaz hodim na nek seminar ali ne. Profesorica, ki preverja prisotnost me vsak teden kliče, mene ni bilo še nikoli na predavanjih in se ji zdi to zelo čudno. Kje hudiča sem! ;(

Sama sem profesorico (in vse druge profesorje pri katerih imam vpisane predmete in me ne bodo nikoli videli) na začetku semestra obvestila kakšna je moja situacija. Vsi smo ljudje in vsak od nas kdaj kaj pozabi zato sem profesorici danes še enkrat poslal mail. Čeprav mi tega niti ne bi bilo treba.

Bistvi tegale pisanje je: ne razumem zakaj se takšna stvar ne more kako drugače uredit? Mislim, da bi to ne bi zahtevalo veliko truda in časa. Zakaj se ne bi že pri vpisu označilo katere predmete si vzel le zato ker jih moraš, čeprav jih ne boš nikoli opravljal? Ali kako drugače? Ker takšen sistem je tudi za same profesorje čuden. Ne le za študenta, ki se mora s tem ukvarjat.

P.S.: Na strani NA TUJEM sem objavila 2. del pisanja kolegice Ane, ki je v tem semestru na Erasmus študentski izmenjavi v Brnu. PRIPOROČAM! :)

KVALITETA, NE KVANITETA

Sunday, December 9th, 2007

Pred kakšnim tednom me je neka študentka 2. letnika, po naključnem poznanstvu, zaprosila za pomoč pri predmetu Sociološko raziskovanje, pri katerem rabijo znanje dela z SPSS-om. Problem je, ker bolonjski študenti predmeta informatike nimajo v predmetniku v prvih 3. letnikih (mogoče je v programu 4. letnika, vendar ta še ni objavljen na spletni strani FDV-ja). Tako se ne kolegica, ne njeni sošolci niso mogli nikjer naučiti uporabljati program SPSS. Zato me je prosila, če ji lahko kako pomagam.

Je sploh mogoče kaj smiselnega reči na to, razen tako zelo očitnega (WTF;()?

Kot prvo je treba povedati, da to ne more biti odgovornost profesorja, ki uči predmet. V 60 urah (1.5 ure na teden) je že snov težko predelati, kaj šele da bi študente naučil še delat z SPSS-om. To je na meji nemogočega. Še manj kot profesor so odgovorni študenti.  

Ne preostane drugega kot ugotoviti, da je program študija (kdo ga je sestavljal ?!) sestavljen čudno, brez neke globje analize (osnovnih) znanj, ki naj bi jih študent tekom študija pridobil ter brez upoštevanja, da smo se pri nekaterih predmetih starega študijskega programa (npr. informatika) pa mogoče res nekaj (malega) naučili. (Celoletne) vaje pri informatiki in metodologiji družboslovnega razisokvanja niso bile le izguba časa. Daleč od tega.  

Kaj se lahko v takšni situacije sploh stori?

  1. Profesor se lahko vda v usodo in od študentov preneha zahtevati znanje  uporabe SPSS-a. SEM ODLOČNO PROTI. Znati uporabljati SPSS je med najbolj osnovnimi znanji, ki bi jih morala Fakulteta za družbene vede zahtevati od svojih študentov.
  2. Druga možnost. Ustvarjalci bolonjske reforme na FDV-ju naj se globoko zamislijo in morda, če bodo res odkriti, bodo uvideli, da marsikatere zadeve v bolonjskih študijskih programih niso niti približno dobre, kaj šele idelane. Pregovor, da se počasi daleč pride pač v nekaterih situacijah še vedno velja. Verjetno pa jih bodo prehiteli (precej) nezadovoljni (bolonjski) študenti, kot je mogoče brati na kakšnem forumu. Njihova pisanja je mogoče strniti v en stavek: potrebno je reformirati bolonjsko reformo na FDV-ju! Jo približat bolonjski deklaraciji!

Čas bi bil, da iz stanja obremenovanja z številom vpisnih mest (jih bo 40, 45 ali 50) premaknemo v stanje zagotavljanja čim višje kvalitete študija. To bi v prihodnosti lahko bila konkurenčna prednost FDV-ja. Pomanjkanje finančnih sredstev pa naj fakulteta začne iskati na trgu.

Vem, lahko in poenostavljeno rečeno. Samo kaj, če sem pa že ne vem koliko krat na FDV-ju (nazadnje na zaposlitvenem mostu) slišala, da pa ja ni problem najti zaposlitev diplomantom (sociologom) FDV-ja na trg-u. Če je to res?! Potem tudi naši “veliki fakultetni mami” to ne bi smelo predstavljati večjih težav.

Kot je rekla ena izmed udeleženk sociološke okrogle mize na zaspolitvenem mostu: “razmišljati je potrebno le pozitivno in optimistično”.

DVOJNA MERILA

Wednesday, November 14th, 2007

Že nekaj časa me nekaj muči. V bližnji prihodnosti, ko se jima izteče odpovedni rok (baje februarja), Fakulteto za družene vede zapuščata dva profesorja: Matej Makarovič in Matvež Tomšič. Odhajata na Fakulteto za uporabne družbene študije iz Nove Gorice. Prostovoljno? Da in ne. Odpoved sta dala sama. Vendar, ko jima je FDV izrekel konkurenčno prepoved predavanja na fakulteti v Novi Gorici. Razlog: Fakulteta za uporabne družbene študije naj bi bila FDV-ju neposredna konkurečna.

S takim ukrepom se strinjam. Vendar pozor…le ko bo FDV enak ukrep izrekel tudi profesorjem, ki predavajo na Fakulteti za humanistične študije na Primorski Univerzi. Na oddelku za kulturne študije na Fakulteti za humanistične študije po podatkih objavljenih na njihovi spletni strani predava 7 profesorjev iz FDV (lahko, da jih je še več, vseh imen pač ne poznam).

Po mnenju FDV-ja je Fakulteta za humanistične študije manj konkurenčna FDV-ju kot Fakulteta za uporabne družbene študije. To drži? Po pregledu obeh programov menim, da ne. Ker, kaj pa potem “naši” profesorji predavajo v Kopru? Nekaj povsem drugega kot na FDV? Dvomim.

Zajec (najverjetneje) tiči v drugem grmu. Ves svet se pač vrti okoli denarja. Zakaj bi bilo v tem primeru drugače. Primorska Univerza za usluge “naših” profesorjev plačuje poleg plačila samim predavateljem tudi nek znesek Ljubljanski Univerzi in še višji znesek FDV-ju. Univerza v Novi Gorici pa tega ne počne.

Torej…FDV se je prodal boljšemu ponudniku. Kje je že kritična misel? Odplavala je nekam daleč, daleč stran.