Archive for the ‘Neuvrščeni’ Category

LAST TEARS

Sunday, February 8th, 2009

These are the last tears I’m gonna cry for you
My cryin’s through I’m moving on
I don’t regret and won’t forget
A single thing that we went through
But there are the last tears I’m gonna cry for you.

(The Indigo Girls: Last Tears)

Nekateri so se na (ironičen) poslovili od svojega voditelja, mi se poslavljamo od pisanja na blog. Več na straneh “o nas” in “kontakt”.

MISSION (PARTLY) ACCOMPLISHED

Okrogla miza Praznjenje mest v razmerah virtualizacije in privatizacije javnega življenja

Tuesday, November 25th, 2008

Slovensko sociološko društvo prireja (SSD) v sredo, 26. novembra ob 19. uri v veliki dvorani FDV okroglo mizo z naslovom »Praznjenje mest v razmerah virtualizacije in privatizacije javnega življenja«. Na okrogli mizi bodo sodelovali sociologi iz Instituta za društvena istraživanja v Zagrebu ter domači poznavalci urbanih trendov. Več o sodelujočih in izhodiščih za razpravo najdete na spletnih straneh SSD.

Vabljeni!

Sociološko srečanje

Friday, September 26th, 2008

Na prenovljeni spletni strani Slovenskega sociološkega društva (http://www.sociolosko-drustvo.si/) lahko najdete podrobnejše informacije o letošnjem srečanju v Piranu, prijavi na srečanje, itd.

                  logo_text1.png

Za študentje je udeležba na srečanju brezplačna, izjema je doplačilo za večerjo in spanje za tiste, ki bi se nameravate udeležiti več kot enega dneva. Seveda si lahko najdete cenejše ali brezplačne oblike spanja kot sta predlagana hotela.

LAST LECTURE

Saturday, July 26th, 2008

Za vse, ki imate v teh počitniških mesecih dobro uro prostega časa priporočam ogled zadnje predavanje profesorja informatike Randy-a Pausch-a na Carnegie Mellonu 18. septembra 2007. Predavanje je bilo naslovljeno “Achieving Your Childhood Dreams”. Randy Pausch je preminul včeraj po neuspešnem boju z rakom.  

V razmislek… 

http://www.youtube.com/watch?v=ji5_MqicxSo

Umiranje…

Friday, May 23rd, 2008

Tako kot se počasi poslavlja naša generacija s faksa, tako se počasi poslavlja in umira tudi tale blog?

RTV Slovenija išče nove sodelavce

Saturday, March 29th, 2008

V dnevno informativni redakciji Radia Slovenija iščejo nove sodelavce. K rednemu honorarnemu delu vabijo študente višjih letnikov Fakultete za družbene vede, Ekonomska fakultete in Filozofske fakultete.Pisne prijave z opisom vaših znanj in  sposobnosti za novinarsko delo pričakujejo do 10. aprila na naslovu: DIR.RAS@rtvslo.si .

Izbrane kandidate  bodl v drugi polovici aprila povabili na govorni preizkus, kjer bodo njihovi fonetiki preverili ustreznost vašega glasu / glas mora biti zdrav, brez govornih napak in hujših narečnih posebnosti, ki se jih z vajami ne bi dalo odpraviti/, zatem pa  še k pisanju testa, ki bo pokazal vaše poznavanje družbene stvarnosti.

Mali človek

Sunday, March 23rd, 2008

V četrtek smo imeli na faksu predavanje v okviru predmeta Razvoj in izobraževanje kadrov. Predmet sam mi gre na živce, ker ves čas govorimo o enih in istih stvareh, s katerimi se povrhu vsega še strinjam ne. In tako smo imeli pogovor na temo vzročne povezanosti izobrazbe in ekonomske uspešnosti gospodarstev. Skupina deklet je imela predstavitev dotične tematike na podlage neke raziskave, ki je seveda potrdila avtorjevo tezo, da izobrazba pomembno vpliva na ekonomsko uspešnost podjetij ter posledično na ekonomsko uspešnost celotnega nacionalnega gospodarstva.

Sicer je moj cilj pri tem predmetu naučiti se tisti minimum, ki je potreben za sedemko na izpitu in čimprej pozabiti vse blodnje. Žal mi je, drugače se dobro počutim na faksu in rada sodelujem.. A verjetno so čisto povsod predmeti, ki so sami sebi namen.. In Razvoj in izobraževanje kadrov je nedvomno tak predmet pri nas. Lepo vas prosim, prihodnje trende v razvoju potreb po kadrih skušamo načrtovati na podlagi 10 let starih podatkov. Na primer.
Kakorkoli že, tokrat tudi glede na mojo splošno apatijo pri tem predmetu nisem mogla biti tiho. Profesor je seveda strastno zagovarjal tezo, da je čim višja izobrazba vseh zaposlenih ključ do večje produktivnosti vsakega podjetja. Tega pač ne morem požreti. Poglejmo si primer. Recimo, da imamo podjetje, ki se pretežno ukvarja z izdelovanjem pohištva. Vsako podjetje je organizacija. Organizacija je v v svojem bistvu sestavljena iz: vodilnega menedžmenta (ta predvsem določa strategijo, vizijo, cilje podjetja), srednjega menedžmenta, ki skrbi za izvajanje strategije, tehnične podpore, administrativne podpore in operativnega jedra. Vsako od teh področij je v organizaciji seveda razdeljeno na svoje podsisteme. Vsako od teh področjih pa po mojem mnenju tudi zahteva različne stopnje izobrazbe. V podjetju, ki se ukvarja z masovno proizvodnjo pohištva, pač ne potrebujemo kupa doktorjev, magistrov in drugih ljudi z zvenečimi nazivi. Potrebujemo predvsem zadovoljno, sposobno in zagnano operativno jedro – torej ljudi, ki imajo sicer zadostno izobrazbo in predvsem motivacijo za kakovostno delo. Kar je v Sloveniji žal daleč od realnosti.

V Slovencih je ponekod žal še vedno premočno zasajeno prepričanje, da so samo doktorji, inženirji in pravniki tisti, ki res nekaj koristnega počnejo – sej imajo vendar kup papirjev, ki pričajo o njihovi sposobnosti. In seveda ne dvomim o njihovi sposobnosti, je pa vseeno neumno misliti, da že izobrazba sama po sebi prinese tudi večjo učinkovitost teh ljudi. Po pridobitvi uradnih nazivov se pravo delo po moje šele začne. Potrebno je pridobljeno znanje tudi znati unovčiti, se ves čas dodatno izobraževati in priznati, da z nekim bahavim nazivom pred imenom nismo še vedno nič boljši od ostalih.

No ja, nekaj takega kot sem sedaj napisala, sem povedala tudi na predavanju. Da po mojem mnenju avtomehanik ni nič manj vreden od diplomiranega strojnega inženirja, če le dobro in pošteno opravlja svoje delo. Sošolci so me začudeno gledali, profesor mi je delno dal prav, delno je stal za svojo tezo. Mislim, da sem mu vsaj za tisti dan sesula nekaj pravljic, ki si jih je zamislil v glavi.

Po predavanju je nekaj sošolcev pristopilo do mene in reklo: “To, Nina, bravo. Ti dam prav. Fajn si se potegnila za malega človeka.” Če ne bi s temi ljudmi preživela štirih let, bi bila šokirana, češ zakaj pa niso ničesar rekli, ko sem izlivala svojo dušo pred celotnim razredom. Pa me ni nič presenetilo. Se mi zdi, da je tudi med njimi veliko takih, ki komaj čakajo samo na to, da bo pred njihovim imenom pisalo vsaj mag., če ne že dr.

Študent naj bo

Thursday, February 21st, 2008

Na faksu imam en predmet po imenu Pravo Evropske unije. V okviru tega predmeta naj bi se včeraj vsi študentje udeležili okrogle mize o Lizbonski pogodbi, ki je potekala na Centru Evropa. Kljub temu, da poznam sloves, ki obkroža FDV-jevce, sem pričakovala udeležbo skorajda vseh nas, saj je konec koncev to snov, ki jo bo potrebno znati za izpit – predvidevajmo, da je ljudem, ki so se vpisali na FDV vsaj nekaj do tega, da naredijo izpite, če že znanja ne mislijo odnest od tu.

Pa sem se kljub vsemu zmotila. Ob petih, ko se je okrogla miza začela, sem bila tam jaz, naša profesorica in nekaj pametnih (no, ja) glav Slovenije, ki se ukvarjajo z Evropsko unijo in njenimi spremembami. Nekoliko kasneje se je prikazal še en sošolec. Drugih nisem zasledila. Okrogla miza sama po sebi je bila srednje zanimiva (pač en kup učenjakov z dolgimi besedami), a dokaj koristna, ker je dala vsaj približen oris, na katera področja ureditve EU bo posegala Lizbonska pogodba.

Da razčistimo. Pravo EU je IZBIREN predmet na FDV-ju. Nekdo, ki si tak predmet IZBERE, bi po mojem mnenju moral pokazati vsaj nek minimalen interes tudi za aktualne stvari, ki se v zvezi z EU dogajajo (Lizbonska pogodba, o kateri je bilo govora na včerajšnji okrogli mizi, je pač ena taka stvar). A za moje sošolce očitno to ne velja. Okrogla miza je bila brezplačna in udeležba na njej je bila predvidena v okviru naših predavanj. Udeležili smo se je trije (skupaj z izvajalko predmeta).

Sem načeloma proti šolninam. A resnično se mi zdi, da če bi vsakdo moral v svoj študij vložiti nekaj tisoč evrov na leto, bi se prekleto potrudil, da od njega odnese čisto vse, kar lahko. Tako pa samo pri nas še vedno priča veliki apatiji študentov, ki samo čakajo, da bodo v roke dobili diplomo ter z njo začeli mahati pred potencialnimi delodajalci, za resnično znanje pa je redkokdo pripravljen narediti kaj več kot naučiti se en kup formul na pamet ali memorizirati goro zapiskov.

POLEPŠAN DAN

Saturday, February 16th, 2008

Pripravljam eno predstavitev. Med iskanjem nekih podatkov sem neletela na članek iz Dela v katerem sta bili dve zanimivi zadevi, “šala” in izjava.

“Šala”:

»Profesorji filozofske, pravne, ekonomske, medicinske in fakultete za družbene vede (FDV) se odločijo, da dajo svojim študentom isto izpitno literaturo – letošnji telefonski imenik. Odzivi so različni. »Študenti na filozofski se vprašajo, v čem je smisel, tisti na pravu, kaj je dodatna literatura. Ekonomiste zanima, v čem je dobiček. Medicinci ob novici rečejo: ‘Aja, a prejšnjega tudi?’ FDV-jevci pa, ali so skrajšani izpiski že v fotokopirnici.« :D

Treba je priznat, da za veliko večino študentov FDV-ja to drži. Še nekaj je značilno za študente FDV-ja (vsaj za ne-bolonjski program). Daleč največja udeležba na predavanjih je ob koncu semestra in naj pogostejši stavek: “A mi posodiš zapiske, k pač “nisem mogel” (beri: v večini primerov se mi ni dal) hodit na predavanja k pač…”.

Izjava:

»Včasih je bilo znanje vrednota. Ko so profesorji predavali, so študenti poslušali. Zadnje čase pa dobivam vtis, da pridejo nekateri samo po list papirja – diplomo – in znanje ni več tako pomembno,« meni profesorica dr. Monika Kalin Golob s fakultete za družbene vede in prodekanja za dodiplomski študij. »Velikokrat rečejo, da jim znanje, ki jim ga podajamo, nikoli ne bo prišlo prav, pozabljajo pa, da gre za širše neobrtniško znanje (vseučilišče), ki ga človek potrebuje za splošno razgledanost in izoblikovanje kritične zavesti – obrti se naučiš tudi v službi,« je prepričana. Študenti, kakor pravi, velikokrat rečejo, da predavanja niso zanimiva, toda »kako vedo, da so nezanimiva, če sploh ne pridejo nanje«!? Bi po njenem šolnine spremenile odnos do študija? »Ni težava v denarju … Res pa je, da so izredni študenti dosti bolj zainteresirani in hodijo na predavanja in vaje. V ozadju je zavest, da na fakulteto niso prišli avtomatično, zato jim je znanje večja vrednota. V tujini so vajeni na študij od jutra do večera. Pri nas pa nekateri malo delajo konec tedna pred izpitom, pa se potem še čudijo, ker ga niso opravili.« Bolonjska reforma je po njenem vnesla več sprotnega dela – to pa prinaša uspeh, vendar zahteva manjše skupine, česar pri nas ob množici vpisanih ni mogoče doseči pri vseh predmetih. Včasih se zdi, kakor da študenti ne prihajajo študirat, ampak žurirat; predavanja pa so neka obrobna dejavnost – pomembno je, da se imajo fino. Že to, da pridejo nepripravljeni k izpitu, je kazalnik odnosa do študija,« pravi Kalin Golobova in poudarja, da vsi seveda niso takšni. Zaradi teh drugih je pedagoško delo na fakulteti še lepo.

(Žal) ena najboljših izjav, ki sem jih kdaj koli slišala iz ust kakšnega pedagoškega delavca na FDV-ju.

Nisem vedla, da sem (in seveda!!! tudi tisti, ki sodelujete na temle forumu – k smo pač pridni (čeprav ne maram te besede) študentje) kdaj kakšnemu profesorju zarad malo bolj resnega odnosa do študija polepšala dan ;)

Vrag naj vzame… slovensko EMO

Thursday, February 7th, 2008

Verjetno nisem edina, ampak vsako leto sem bolj razočarana nad Evrovizijo v Sloveniji. Letos sm jo spremljala, od polfinala naprej in vse kar lahko rečem je, da sem se samo držala za glavo. Še najbolj slabo pa mi je postalo, ko so razglasili zmagovalca oz. zmagovalko.

Za moje pojme Rebeka Dremelj ne bi smela blizu mikrofona. Meni osebno nima lepega glasu, poleg tega mi to njeno medijsko izpostavljanje (jaz temu že rečem rinjenje) in njeni nastopi res presedajo. Ne razumem, zakaj je ona “popularna”. Vseskozi nekaj pametuje, povsod jo je za videti, pa še nonstop izpostavlja, da ona “zida bajto”. Ja Rebeka, vemo, da zidaš bajto; vemo, ker bolj bedne TV oddaje še nisem videla. Čisti poraz. Glede na to, da se je uspela zmeniti, da jo bodo snemali pri gradnji, bi se lahko vsaj malce zadrževala in lepše obnašala.

In kako se je odzvala na kritike njene zmage na EMI? Za moje pojme skrajno otročje. Ona, ki je v glasbenih vodah (nezasluženo) le par let, si drzne odgovoriti Zoranu Predinu (ki je komentiral, da je vse skupaj bilo porazno, in da pesem ni evrovizijska), da je njegov vlak že odpeljal… Zoranu Predinu, kateri je nadarjen in ima bogato glasbeno kariero! No, se vidi njen karakter. Pri njej imam, odkar je postala miss Slovenije, občutek, da bo pohodila vse, samo da njej rata.

Ne vem. “Vrag naj vzame” je pesem, ki ne bo izstopala, in dvomim, da bo prišla v finale (če že bo, bo zato, ker se bo Rebeka v Srbiji izpostavljala, navsezadnje je velika prijateljica Željka Joksimovića :) ), pa tudi druge pesmi, ki so prišle v finale, me niso preveč navdušile. Zmago bi drugače privoščila Evi Černe, ker ima res lep glas.

No, povejte svoje mnenje, popljuvajte moje kritike :)