Archive for the ‘Sociologija’ Category

Študentski pogled na slovensko sociološko elito

Friday, October 31st, 2008

Z obstojem Slovenskega sociološkega društva sem bila prvič seznanjena tekom četrtega letnika srednje šole. Kot nadobudna dijakinja (vsaj pri nekateri predmetih ;) ), katere končni cilj izobraževanja je bil že takrat doktorat iz sociologije (čeprav je bila prvotna pot kako bom do njega prišla zamišljeno precej drugače), sem si predstavljala, da bo nekega dne postala članica društva. Vprašanje je, če bom res.  

Vsakoletno srečanje Slovenskega sociološkega društva je osrednji letni dogodek, kjer naj bi se predstavljali prispevki na visoki kakovostni ravni, najboljše od najboljšega, cvet sociološke misli. Ali je temu res tako? Ocena prav vseh študentskih kolegov s katerimi sem se pogovarjala in so se srečanja udeležili lansko ali letošnje leto je bila: »mislil-a sem, da bo raven kvalitete precej višja«. Nekatere sekcije so bile tako lani kot letos odlične; v nekaterih je bilo nekaj dobrih prispevkov; nekatere so bile povezane z tematiko srečanja le npr. z stavkom “Ali je družba brez nasilja lahko vrednota?”; nekateri prispevki nekaterih profesorjev so bili nižje kakovosti kot njihova predavanja na faksu in niso dosegala niti zahtev, ki jih sami pričakujejo od študentov; nekateri so le povzemali sekundarne vire. Odličen zgled priprave predavanja, načina predavanja, priprave power point prezentacije je bil, po pričakovanju, gost prof. Shalom H. Schwartz.

       schwartz1.jpg       schwartz2.jpg       schwartz3.jpg 

Foto: Matjaž Jaušovec

Njegovo predavanje je bilo preprosto zanimivo in odlično izpeljano. Vsebina prispevka je seveda najpomembnejša, vendar je še kako pomemben način prezentacije. Če oseba, ko predava sedi, zatopljeno gleda v računalnik ne more imeti enakega stika s publiko, kot če stoji. Za premikanje PP-ja se lahko prosi kakega kolega ali koga iz publike, če v stoječem položaju tega ne moreš sam početi. Vendar večina udeležencev vseeno raje sedi, kar lahko nakazuje:

  1. da ne želijo izstopati,
  2. njihov odnos do samega srečanja in društva,
  3. sindrom “sej se vsi poznamo”.

Pa se res vsi poznamo?! Udeleženke in udeleženci srečanja so res večinoma profesorji iz univerz in zaposleni iz raziskovalnih institucij, ministrstev ali njim pripadajočih uradov. Ti se med sabo resnično poznajo. H krati pa večinoma ne poznajo ljudi, ki niso del zgoraj omenjenega kroga ljudi. Tako vsem udeležencem, ki ne poznajo koga izmed sodelujočih, ki se npr. vključi v debato po predstavitvi prispevkov preostane le, da gledajo okoli sebe čim bolj neopazno in se sprašujejo »kdo je to, nekam mi je znan?«, »kdo je ta Andreja, kateri odgovarja predavatelj?«, »nimam pojma kdo je to«. V takšnih okoljih je “vstop nepoznanim” precej otežen.

Pričakovati bi bilo, da bi bil “vstop” za bivše ali še študente sociologije na FDV-ju olajšan, vendar, kot je na svojem blogu napisala kolegica temu ni ravno tako: »Namreč, zdi mi se nekoliko neumno (če se smem tako izraziti), da so se nekateri profesorji, ki jih ne bom imenovala, zelo držali zase. Kot neka nedostopna elita. Kot da se ne poznamo. Kot da nismo hodili na predavanja in imeli super skupne debate. Kot da se drugače na hodniku faksa nismo pozdravljali, ustavljali in kakšno rekli. Na srečanju profesorji do nas študentov niso niti prišli (nekateri so nas pozdravili, nekateri pa tudi to celo ne). Študentje niti nismo pričakovali, da bomo s profesorji šli na kavo, imeli hude debate in, da bodo veliko časa posvetili nam. Pričakovali pa smo, da nas bodo pozdravili, morda vprašali kako smo in kako napredujemo z izpiti. Ne, tega pač naslednje leto več ne bomo pričakovali.« 

Na srečanju je bilo očitno, da se pojavljata dve praksi odnosa do študentov. M. Antić iz FF-je je bila praktično vedno v družbi svojih študentov, mladih raziskovalcev. Na drugi strani imamo profesorje iz FDV-ja. Res je, da se je preko neverbalne komunikacije lahko začutilo, da je fajn in super, da smo na srečanju. Glede na zapis kolegice bi vendarle pričakovali, da bo neverbalna komunikacija prešla v verbalno. Ne pričakujemo, da bomo cel čas “viseli skupaj”. Bi pa bilo vsaj vljudno, da se nas pride tudi verbalno pozdravit. Nenazadnje se človek začne spraševati komu je srečanje in društvo sploh namenjeno: le zaposlenim na univerzah in raziskovalnih institucijah?!  

Da na splošno nekaj ni najbolj v redu na relaciji študent-profesor na FDV-ju kaže tudi naslednje. Kot lansko leto je tudi letos na srečanju potekala študentska sekcija. Študentje sociologije na FDV-ja sploh ne bi vedeli za sekcijo, če ne bi bila slučajno prijavljena na mailing listo študentskega kulturološkega društva kjer sem prebrala obvestilo namenjeno kulturologom in se mi ga je “dalo” posredovati naprej. Če bi bilo dovolj časa bi prosila predstojnike vseh treh socioloških kateder ali predstojnico sociološkega oddelka naj obvestilo pošlje vsem študentom preko spletnega referata. Na tak način se najlažje informira najširši kroga študentov, ne le npr. nek krog študentov, ki se medseboj bolje pozna, razume. To bi kak profesor/ica lahko naredil/a povsem samoiniciativno! Tudi ne bi bilo nič narobe, če bi profesorji študentom na predavanjih ob prvega letnika dalje kdaj omenili, da obstaja Slovensko sociološko društvo, jih opozorili na srečanje, itd. Verjeli ali ne, veliko jih za obe omenjeni zadevi ni niti slišalo. Če pa so, o njiju ne znajo povedati kaj veliko. Za bodoči podmladek se je potrebno potrudit. Za tiste, ki ne bomo ostali na kaki univerzi še veliko bolj.  

Ob vsem omenjen mi sociološko srečanje predstavlja predvsem priložnost večdnevnega druženja z bivšimi sošolci (letos sva imeli z Darjo sicer tudi čast, da sva se ob večerji poleg B. Malnar družili s prijetnima zakoncema Schwartz). Vprašanje pa je ali bom za takšno druženje, ko končam z diplomo, pripravljena plačat 80/100E kotizacije.

P.S.:

  1. Da ne bo pomote. Nekateri profesorji, večina pač ne, komunicirajo s študenti tudi verbalno. Med njimi je tudi M. Stanojević. Hvala, za prevoz nazaj v Ljubljano.

  2. Skupina Melanhonlik je bila super. Djurdjevdan vedno paše, fa fa fa od Drinkersov je pa tako ali tako del repertorja “sproščene” Slovenije(http://www.thedrinkers.net/mp3/prohibicija/03-FA,%20FA,%20FA.mp3).

Slovensko sociološko srečanje 2008

Monday, July 14th, 2008

Letošnje tradicionalno srečanje sociologov bo potekalo od 26. do 28. oktobra v Piranu. Nosilna tema letošnjega srečanja so vrednote. Srečanja se bo udeležil tudi prof. Shalom H. Schwartz s Hebrejske univerze v Jeruzalemu, ki je avtor obsežnega znanstvenega opusa na področju raziskovanja vrednot.

Za aktivno sodelovanje na srečanju je potrebno poslati predlog prispevka (ta naj vsebuje naslov in kratek povzetek (pol strani)) do 15. septembra 2008. Prispevek se lahko pošlje v elektronski obliki na naslov samo.uhan@fdv.uni-lj.si oziroma pisno na naslov Slovenskega sociološkega društva (Kardeljeva ploščad 5, 1000 Ljubljana).

MEDNARODNI FESTIVAL – MEMEFEST

Saturday, April 19th, 2008

MEMEFEST je mednarodni festival družbeno odzivnega komuniciranja. Vse študentke in študente vabijo, da prijavijo svoja dela. Namen letošnjega mednarodnega festivala je zbiranje odzivov na temo RADIKALNA LEPOTA.

Natečaj poteka v štirih kategorijah: sociologija, komunikologija, vizualne komunikacije in BEYOND. Prijavite se lahko dodiplomski in podiplomski študentje, v kategoriji BEYOND pa tudi vsi ostali družbeno odzivni ‘komunikatorji’.

Rok za oddajo prispevkov je 20. maj 2008. Vse informacije o natečaju so dostopne na www.memefest.org 

Memefestov plakat 2008:

                                    n672122473_780564_46591.jpg 

V prejšnjih letih ni bilo pretiranega odziva s strani študentov sociologije, zato bodo vsakega, ki se bo “opogumil” in sodeloval zelo veseli.

KOMEDIJA

Friday, April 18th, 2008

Vzamem nazaj vse ne-lepe besede, ki sem jih kdaj napisala in povedala o FDV-ju. FDV je super faks. Obveznost (seminar) imaš lahko opravljen, četudi nisi niti s prstom mignil.

Po dolgem času sem danes pogledala v elektronski indeks spletnega referata. Pogled je bil čuden že na prvi pogled, ker ni več zapisanih ocen posameznih izpitov (zakaj že !?), temveč le skupno povprečje vseh ocen. Vendar to ni bilo glavno odkritje. Pod opravljenimi seminarji imam zapisan seminar, katerega obveznosti nisem opravljala v zimskem semestru, ko se je izvajal, ker se mi bo priznal iz obveznosti opravljenih na izmenjavi.

Naj bom tiho ali ne? Naj se, ob vseh drugih obveznostih, zajebavam ugotavljat na koga naj se sploh obrnem? Naj se podvržem govorjenju: “p…a je neumna, ker je povedala”?

Vprašam prijateljico, ki je hodila na isti seminar, kako in zakaj. Pa pravi, da je profesorica pač vsem priznala.

Le kaj se mi bo samodejno priznalo ob naslednjem čekiranju s. referata :D ?

Okrogla miza sociologinje in sociologi v praksi

Friday, April 11th, 2008

Vabimo vas na okroglo mizo sociologinje in sociologi v praksi. Okrogla miza bo potekal na Fakulteti za družbene vede v torek, 15. aprila 2008, ob 18. uri v bivši senatni sobi (FDV-8), I.
nadstropje.

Okrogle mize se bodo (predvidoma) udeležili:
 

  • Tjaša Mrgole Jukič (vodja Potujoče knjižnice in Radio Ptuj)

  • Andreja Barle Lakota (Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad za razvoj šolstva)

  • Jelena Aleksić (Državni zbor, predstavnica poslanske skupine za
    odnose z javnostmi)

  • Jasmina Jakomin (ŠENT – Slovensko združenje za duševno zdravje)

  • Borut Vukovič (Studio Moderna)

  • Peter Bruva (Manpower)

Ter tudi predsojnica (naše) katedre za analitsko sociologijo doc. dr. Blanka Tividar.

Vljudno vabljeni!

TUJI ŠTUDENTJE NA FDV-JU

Monday, March 17th, 2008

Na Univerzi v Turku-ju sem imela precejšnjo možnost izbora med predmeti, ki sem jih želela opravljati – seveda v angleškem jeziku – tudi zato, ker vse (zaenkrat še) tri Univerze v Turku-ju med seboj sodelujejo in lahko tuji študentje izbiramo med predmeti vseh treh Univerz. Seveda, so pri tem določene omejitve, saj mora biti 50% predmetnika iz programa/fakultete na kateri so primarno vpisan.

Zanimalo me je kako je s tem na FDV-ju. Ogledala sem si spletno stran z razpisi predmetov v ang.: http://www.fdv.uni-lj.si/English/Office_IC/Programs.asp. Prišla sem do naslednjih ugotovitev:

  1. Glede nato, da je FDV precej velika fakulteta je 28 predmetov na dodiplomskem študiju in  34 predmetov na podiplomskem študiju (ni nujno da lahko izbiraš med vsemi predmeti na podiplomskem študiju – odvisno od zasedenosti) kolikor se jih ponuja v ang. precej majhno število.
  2. Od teh je 28 na dodiplomskem študiju le en! prav striktno sociološki (Sociology of arts). Na podoplomskem študiju so taki predmet trije: Theoretical Sociology, Sociology of gender in recimo tudi Gender, Work and Organisations. Lahko da sem kakšen predmet nenamerno zgrešila.
  3. Študentje lahko na podlagi posebnega dogovora med FDV-jem, EF in FF izbirajo tudi med razpisani predmeti na EF in FF. Verjetno se tudi na FF najde kakšen sociološki predmet.

Torej. Kaj nam napisano pove. Če si študent sociologije po moje ni najboljša ideja, da prideš na izmenjavo na Univerzo v LJ in na FDV. Še edini predmet dodiplomskega študija Sociology of Arts se je v zimskem semestru na peticijo! ;( nekaterih slovenskih študentov izvajal v slovenščini namesto v ang., z 30 min povzetkom na koncu v ang.

Zastavlja se mi vprašanje zakaj se ne oblikujejo kakšni programi, ki bi se fokusirali izključno na določeno področje. Npr. v Turku-ju sem jaz del programa The Finnish-Nordic Society and Culture program. Na FDV-ju pa ni razpisanega niti enega predmeta, ki bi se vsaj posredno oz. v polovici po vsebini nanašal na Slovenijo, slovensko družbo, odnose v širši regiji.To se mi zdi naravnost neverjetno.

Eh, ne vem preveč vprašanj, do odgovorov itak ne bom prišla. Noben me pa ne bo prepričal, da je fora le v denarju. Ker imajo na Finskem enake težave s financami, kot so v Sloveniji. Zarad tega so tudi krčili ure nekaterim predmetom v ang.

Celotni oddelek sociologije na FDV-ju šteje med 50 in 60 ljudi (se mi ne da natančno štet), pokriva se ne vem kok različnih področij sociologije in kar se lahko ponudi tujim dodiplomskim študentom na izmenjavi je le en predmet na dodiplomskem študiju + trije predmeti na podiplomskem študiju – če imaš srečo, da dobiš mesto.

Ena od rešitev bi npr. bila, da se začnejo nekateri redni predmeti izvajati v ang. tudi za slovenske študente. Da bi recimo v študijskem letu vsak študent moral en predmet opravljati v ang. To bi bilo po moje že tako ali tako zelo dobrodošlo. V 7. semestrih študija na FDV-ja sem v ang. morala napisala (le) 3 strani. V 1. in 2. letniku smo imeli predmet angleščina vendar je bil ta predmet tako kot je bil zastavljen (se mi zdi, da v bolonjskem sistemu ni kakšnih bistvenih razlik) popolnoma nekoristen. Moja angleščina ni zaradi njega prav nič napredovala, vse skupaj je bil stran vržen čas. Učili naj bi se strokovne angleščine, ki se je po mojem prepričanju lahko naučiš oz. izboljšaš svoj besedni zaklad le z branjem strokovnih knjig in člankov v angleščini – ne pa z učenjem na pamet v stilu npr. občina-municipality. Zato je bilo branje obvezne literatute v ang. pri nekaterih predmetih veliko, veliko, veliko bolj koristno.

Človek bi lahko sklepal, da je Slovenija nedotaknjena oza sredi globalnega sveta kjer znanje ang., ki je pač roko na srce prvi tuji jezik, sploh ni pomembno. Problem pa je, da so bo večina študentov zaposlilo v podjetjih/organizacijah, kjer bo aktivno znanje (vsaj) angleščine nuja.

MEDNARODNA KONFERENCA

Monday, February 4th, 2008

Drustvo SOS telefon in Komisija za peticije ter za clovekove pravice in enake moznosti Drzavnega zbora vas vabita na mednarodno konferenco z naslovom Nasilje nad zenskami skozi ozavescanje za razvoj. Konferenca bo potekala 7. marca 2008 v Drzavnem zboru Republike Slovenije.

Vabila in prijavo na konferenco najdete v priponki.

mednarodna-konferenca.doc

Če slučajno link ne bo deloval me lahko kontaktirate preko e-maila.

PUBLICUM

Wednesday, January 30th, 2008

Takšen je naziv Fakultete za družbene vede na Univerzi v Turku-ju. Mislim, da prevod ni potreben. Število študentov 1. in 2. bolnjske stopnje v študijskem letu 2006/2007, ki so bili primarno vpisani na Fakulteto za družbene vede, je bilo 1666; študentov na doktorskem študiju ali 3. stopnji 294. V istem študijskem letu je bila na fakulteti na Erasmus izmenjavi 38 študentov.

Na Univerzi je bilo v letu 2006/2007 skupno število študentov 1. in 2. stopnje 13.576. Vseh tujih študentov, ki so ostali dalj kot 3. mesece, pa je bilo 279.

Na oddelku za sociologijo Fakultete za družbene vede je zaposlenih 6 oseb. Vsako leto vpišejo 28 študentov katerim je sociologija glavni študij, in 150 študentov, ki jim sociologija ni primarni študij.

Kako zgleda stavba fakultete? Takole. 

               dsc01072.JPG        

               dsc01071.JPG

Skupaj s Pedagoško fakulteto (Educarium – druga slika) imata najnovejši stavbi na Univerzi. Med sabo sta povezani, imata skupno knjižnico. V Educariumu sta tudi dve veliki telovadnici in eno izmed študenskih menz (ki pa ima daleč najbolj zanič hrano, zato se sem ne hodi jest). Slikala sem enkrat čez vikend zato zgleda tako prazno. Drugač je kakšen človek kje in predvsem veliko, veliko koles.

Čeprav je stavba navzven precej podobna FDV-ju, je znotraj narejena malo bolj z občutkom. Kar pomeni, da je več možnosti za sedet, večinoma na zelo udobnih kavč stolih. Na teh kavč stolih veliko ljudi napol leži, ima noge na mizi (z nogavicami ali čevlji) in bere knjigo. To je zelo pogost prizor, na vseh fakultetah, v knjižnicah, itd.

Predavalnice. Obe stavbi imata po eno veliko predavalnco, ki je v pritličju in podzemljo. V višjih nadstropjih so majhne predavalnice, računalniška učilnica in večinoma seminarske sobe (do 20 oseb).

Pomembna razlika, ki sem jo opazila privič, ko sem vstopila na fakulteto (in tako je tudi povsod drugod): v pritličju imajo garderobni predel (ogromno obešalnikov + nekaj malega omaric za kakšno malo stavar dat notri), kjer se puščajo jakne, čelade, dežniki, itd. Prva misel, ko sem vidla to: »pa ne morem tukaj pustit jakne k mi jo ja kdo komot ukradel«. Druga misel: »to je očiten primer razlike v stopnji zaupanja med Finsko in Slovenijo«. Sedaj puščam jakno tako kot ostali finci in pa nekaj tujih študentov – večina raje nosi stavri s seboj. Vendar, kaj pa če…še vedno obstaja.

Zadevšina, ki se je tudi profesorji na FDV-ju ali kakšni drugu ljubljanski fakulteti po moje ne bi branili: v vsakem nadstropju imajo več velikih kuhinj z veliko mizo. Zgleda zelo domače ;) . Ne bi se bilo slabo povabit na kakšno kosilo :D .

Čez teden je okoli obeh fakultet, na neurejen makadamu, parkirano veliko število avtomobilov. Precej podobno kot okoli FDV-ja. Razlika pa je, da je večina avtov slabše kakovosti kot v Sloveniji. Pa mislim, da so to avtomobili od zaposlenih na fakultetah, ker večina študentov živi 5-10 min stran. Pa tudi ne vem kam ti avtomobili potem gredo, ker na cestah ni nikakršne gužve.

KVALITETA, NE KVANITETA

Sunday, December 9th, 2007

Pred kakšnim tednom me je neka študentka 2. letnika, po naključnem poznanstvu, zaprosila za pomoč pri predmetu Sociološko raziskovanje, pri katerem rabijo znanje dela z SPSS-om. Problem je, ker bolonjski študenti predmeta informatike nimajo v predmetniku v prvih 3. letnikih (mogoče je v programu 4. letnika, vendar ta še ni objavljen na spletni strani FDV-ja). Tako se ne kolegica, ne njeni sošolci niso mogli nikjer naučiti uporabljati program SPSS. Zato me je prosila, če ji lahko kako pomagam.

Je sploh mogoče kaj smiselnega reči na to, razen tako zelo očitnega (WTF;()?

Kot prvo je treba povedati, da to ne more biti odgovornost profesorja, ki uči predmet. V 60 urah (1.5 ure na teden) je že snov težko predelati, kaj šele da bi študente naučil še delat z SPSS-om. To je na meji nemogočega. Še manj kot profesor so odgovorni študenti.  

Ne preostane drugega kot ugotoviti, da je program študija (kdo ga je sestavljal ?!) sestavljen čudno, brez neke globje analize (osnovnih) znanj, ki naj bi jih študent tekom študija pridobil ter brez upoštevanja, da smo se pri nekaterih predmetih starega študijskega programa (npr. informatika) pa mogoče res nekaj (malega) naučili. (Celoletne) vaje pri informatiki in metodologiji družboslovnega razisokvanja niso bile le izguba časa. Daleč od tega.  

Kaj se lahko v takšni situacije sploh stori?

  1. Profesor se lahko vda v usodo in od študentov preneha zahtevati znanje  uporabe SPSS-a. SEM ODLOČNO PROTI. Znati uporabljati SPSS je med najbolj osnovnimi znanji, ki bi jih morala Fakulteta za družbene vede zahtevati od svojih študentov.
  2. Druga možnost. Ustvarjalci bolonjske reforme na FDV-ju naj se globoko zamislijo in morda, če bodo res odkriti, bodo uvideli, da marsikatere zadeve v bolonjskih študijskih programih niso niti približno dobre, kaj šele idelane. Pregovor, da se počasi daleč pride pač v nekaterih situacijah še vedno velja. Verjetno pa jih bodo prehiteli (precej) nezadovoljni (bolonjski) študenti, kot je mogoče brati na kakšnem forumu. Njihova pisanja je mogoče strniti v en stavek: potrebno je reformirati bolonjsko reformo na FDV-ju! Jo približat bolonjski deklaraciji!

Čas bi bil, da iz stanja obremenovanja z številom vpisnih mest (jih bo 40, 45 ali 50) premaknemo v stanje zagotavljanja čim višje kvalitete študija. To bi v prihodnosti lahko bila konkurenčna prednost FDV-ja. Pomanjkanje finančnih sredstev pa naj fakulteta začne iskati na trgu.

Vem, lahko in poenostavljeno rečeno. Samo kaj, če sem pa že ne vem koliko krat na FDV-ju (nazadnje na zaposlitvenem mostu) slišala, da pa ja ni problem najti zaposlitev diplomantom (sociologom) FDV-ja na trg-u. Če je to res?! Potem tudi naši “veliki fakultetni mami” to ne bi smelo predstavljati večjih težav.

Kot je rekla ena izmed udeleženk sociološke okrogle mize na zaspolitvenem mostu: “razmišljati je potrebno le pozitivno in optimistično”.

SREČANJE ISA in ASA

Tuesday, November 13th, 2007

Tole sporočilo mi je posredovala Jana Javornik Skrbinšek (sociologinja, ki predava v Veliki Britaniji, v Londonu):

Meetings of the ISA meetings (September 2008, Barcelona) and ASA (August 2008,Boston) - deadlines coming up in December and January   

Since the deadlines for the meetings of the International Sociological Association and the American Sociological Association are coming up soon, I thought I send this around again.

The International Sociological Association will meet from 5 – 8 September in Barcelona. You can find the call for papers of the Research Committees at the following link. http://www.isa-sociology.org/barcelona_2008/rc/rc.htm. The deadlines vary between beginning and mid-December.

The meetings of the American Sociological Association next year will take place in Boston, 1 – 4 August. The conference theme is “Worlds of Work”. The call for papers can be found at:
http://www.asanet.org/cs/root/leftnav/meetings/2008_call_for_papers Papers (20 page) need to be submitted online, Submission policies can be found at:
http://www.asanet.org/cs/root/leftnav/meetings/2008_participation_policies#submission
The deadline is 16 January. Usually, one is notified in March.

The British Academy supports the attendance of international conference. The grants vary, the grant for the US East Coast is £ 400. Deadlines for submission are 15 October, 15 January and 15 April. You will need one reference. You find more information at http://www.britac.ac.uk/funding/guide/ocg.html Best wishes,

Jana