Žur 07. 05. 2007
Ne, ni tole še ni vabilo na noben žur, tisti k ste razočarani - več sreče prihodnjič 
Se mi je pa porodilo vprašanje ob branju prispevka o koncertu Jana Garbareka (upam, da mi je uspelo pravilno sklanjat tole), ki ga je objavila Polona. Med komentarji je Matjaž omenil, da bo verjetno Škisova tržnica, ki se odvija na isti dan, temu umetniku odtegnila velik del poslušalstva. Kaj torej je takega na Škisovi tržnici, Mortadeljadi, Cvičkariji, Majskih igrah in vseh podobnih “študentskih žurih”, da ljudi še vedno tako privlači. Moje mnenje je tu morda malo nenavadno, ampak vsi ti žuri se meni zdijo popolnoma isti. Več ali manj so na vseh podobne glasbene skupine in izvajalci, podoben zabavni program, bistvo vsega pa je seveda prodajanje mlačnega in postanega piva, zmešanega z vodo ter tekmovanje naslednji dan, kdo ima manjšega mačka. Nočem posploševati, vendar je izjem na teh prireditvah pa mojih izkušnjah bore malo.
Da se razumemo, trenutno si niti slučajno ne morem privoščiti dati 42 evrov za koncert, to znaša že skoraj četrtino mojih mesečnih dohodkov. Tudi ni zgoraj omenjeni koncert morda tiste vrste glasba, ob kateri najbolj uživam. Toda če bi bil po mojem okusu in če bi si ga lahko privoščila, me od njega prav gotovo ne bi odvrnila taka banalna iz zlajnana stvar kot je Škisova tržnica. Četudi to pomeni, da nisem “taprava” študentka. Veliko bolje od tega mi namreč zveni pivo s prijatelji, kot pa drenjanje med množico pijanih ljudi, ki jih niti poznam ne.