Kje je moja druga polovica 05. 11. 2007

V vsakdanjem pogovoru je dostikrat mogoče zaslediti nekatere izraze, ki meni ne gredo v glavo. Uporabljajo se skorajda nagonsko. Izraz, ki me vedno vrže s tira, je na primer “boljša polovica”. Uporablja ga zelo veliko ljudi v moji okolici in tega jim ne morem zameriti. Pa vendar.

Kako težko je reči: “Ej, se dobimo dons na pivu, pa povab še svojega/-o fanta/punco.” Ne, namesto tega je mogoče slišati: “Prid na pivo pa rec še svoji boljši polovici.” Kakšna boljša polovica, lepo vas prosim. A če sem jaz boljša polovica, je moj partner slabša? Koliko slabša? A sem jaz 100% dobra, on je pa tam nekje 70%? Naj mi nekdo definira to. Ker nazadnje ko sem pogledala, sva oba imela vse noge, roke in ostale vitalne organe. Ne vem, koga zdej pol manjka…

Drug posrečen izraz, ki ga nekateri uporabljajo za svoje fante/punce/može/žene, je “prikolica”. Poglejmo kaj ima SSKJ za povedati o prikolicah:

prikólica -e ž (ọ̑) vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu, zlasti za prevažanje tovora: pripeti prikolico; naložiti na prikolico; tritonska prikolica / avtomobilska, traktorska prikolica ♦ agr. nakladalna prikolica; teh. enoosna prikolica; tur. počitniška ali stanovanjska prikolica hiši podobno vozilo brez lastnega pogona za prebivanje, prenočevanje, zlasti na počitnicah // vozilo brez lastnega pogona, ki se pritrdi ob motorno kolo, za spremljevalca: sesti v prikolico; dirke motorjev s prikolicami ● ekspr. ni hotel biti samo prikolica, zato je družbo zapustil biti odvečen, neenakopraven član; pog., šalj. njegova prikolica se je nekaj razburjala, pa jo je hitro utišal njegova žena, spremljevalka ♪

Kot vidimo, je raba samostalnika prikolica za poimenovanje žene oziroma spremljevalke dejansko navedena v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, kar verjetno pomeni, da mora biti že kar precej ponarodela. SSKJ sicer ta izraz navaja kot šaljiv. Pa naj bo, imam pa pravico, da me moti, če me imajo za vozilo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečnemu vozilu - ali če to nekoliko poosebim: osebo brez lastnega pogona, ki se pripne, priključi k vlečni osebi.
Se znam tut sama čist lepo kam privlečt, če je treba. Se pa verjetno strinjamo, da je kdaj pa kdaj stvari resnično bolje početi v dvoje )