POLEPŠAN DAN 16. 02. 2008
Pripravljam eno predstavitev. Med iskanjem nekih podatkov sem neletela na članek iz Dela v katerem sta bili dve zanimivi zadevi, “šala” in izjava.
“Šala”:
»Profesorji filozofske, pravne, ekonomske, medicinske in fakultete za družbene vede (FDV) se odločijo, da dajo svojim študentom isto izpitno literaturo – letošnji telefonski imenik. Odzivi so različni. »Študenti na filozofski se vprašajo, v čem je smisel, tisti na pravu, kaj je dodatna literatura. Ekonomiste zanima, v čem je dobiček. Medicinci ob novici rečejo: ‘Aja, a prejšnjega tudi?’ FDV-jevci pa, ali so skrajšani izpiski že v fotokopirnici.«
Treba je priznat, da za veliko večino študentov FDV-ja to drži. Še nekaj je značilno za študente FDV-ja (vsaj za ne-bolonjski program). Daleč največja udeležba na predavanjih je ob koncu semestra in naj pogostejši stavek: “A mi posodiš zapiske, k pač “nisem mogel” (beri: v večini primerov se mi ni dal) hodit na predavanja k pač…”.
Izjava:
»Včasih je bilo znanje vrednota. Ko so profesorji predavali, so študenti poslušali. Zadnje čase pa dobivam vtis, da pridejo nekateri samo po list papirja – diplomo – in znanje ni več tako pomembno,« meni profesorica dr. Monika Kalin Golob s fakultete za družbene vede in prodekanja za dodiplomski študij. »Velikokrat rečejo, da jim znanje, ki jim ga podajamo, nikoli ne bo prišlo prav, pozabljajo pa, da gre za širše neobrtniško znanje (vseučilišče), ki ga človek potrebuje za splošno razgledanost in izoblikovanje kritične zavesti – obrti se naučiš tudi v službi,« je prepričana. Študenti, kakor pravi, velikokrat rečejo, da predavanja niso zanimiva, toda »kako vedo, da so nezanimiva, če sploh ne pridejo nanje«!? Bi po njenem šolnine spremenile odnos do študija? »Ni težava v denarju … Res pa je, da so izredni študenti dosti bolj zainteresirani in hodijo na predavanja in vaje. V ozadju je zavest, da na fakulteto niso prišli avtomatično, zato jim je znanje večja vrednota. V tujini so vajeni na študij od jutra do večera. Pri nas pa nekateri malo delajo konec tedna pred izpitom, pa se potem še čudijo, ker ga niso opravili.« Bolonjska reforma je po njenem vnesla več sprotnega dela – to pa prinaša uspeh, vendar zahteva manjše skupine, česar pri nas ob množici vpisanih ni mogoče doseči pri vseh predmetih. Včasih se zdi, kakor da študenti ne prihajajo študirat, ampak žurirat; predavanja pa so neka obrobna dejavnost – pomembno je, da se imajo fino. Že to, da pridejo nepripravljeni k izpitu, je kazalnik odnosa do študija,« pravi Kalin Golobova in poudarja, da vsi seveda niso takšni. Zaradi teh drugih je pedagoško delo na fakulteti še lepo.
(Žal) ena najboljših izjav, ki sem jih kdaj koli slišala iz ust kakšnega pedagoškega delavca na FDV-ju.
Nisem vedla, da sem (in seveda!!! tudi tisti, ki sodelujete na temle forumu - k smo pač pridni (čeprav ne maram te besede) študentje) kdaj kakšnemu profesorju zarad malo bolj resnega odnosa do študija polepšala dan 
Vrag naj vzame… slovensko EMO 07. 02. 2008
Verjetno nisem edina, ampak vsako leto sem bolj razočarana nad Evrovizijo v Sloveniji. Letos sm jo spremljala, od polfinala naprej in vse kar lahko rečem je, da sem se samo držala za glavo. Še najbolj slabo pa mi je postalo, ko so razglasili zmagovalca oz. zmagovalko.
Za moje pojme Rebeka Dremelj ne bi smela blizu mikrofona. Meni osebno nima lepega glasu, poleg tega mi to njeno medijsko izpostavljanje (jaz temu že rečem rinjenje) in njeni nastopi res presedajo. Ne razumem, zakaj je ona “popularna”. Vseskozi nekaj pametuje, povsod jo je za videti, pa še nonstop izpostavlja, da ona “zida bajto”. Ja Rebeka, vemo, da zidaš bajto; vemo, ker bolj bedne TV oddaje še nisem videla. Čisti poraz. Glede na to, da se je uspela zmeniti, da jo bodo snemali pri gradnji, bi se lahko vsaj malce zadrževala in lepše obnašala.
In kako se je odzvala na kritike njene zmage na EMI? Za moje pojme skrajno otročje. Ona, ki je v glasbenih vodah (nezasluženo) le par let, si drzne odgovoriti Zoranu Predinu (ki je komentiral, da je vse skupaj bilo porazno, in da pesem ni evrovizijska), da je njegov vlak že odpeljal… Zoranu Predinu, kateri je nadarjen in ima bogato glasbeno kariero! No, se vidi njen karakter. Pri njej imam, odkar je postala miss Slovenije, občutek, da bo pohodila vse, samo da njej rata.
Ne vem. “Vrag naj vzame” je pesem, ki ne bo izstopala, in dvomim, da bo prišla v finale (če že bo, bo zato, ker se bo Rebeka v Srbiji izpostavljala, navsezadnje je velika prijateljica Željka Joksimovića 
), pa tudi druge pesmi, ki so prišle v finale, me niso preveč navdušile. Zmago bi drugače privoščila Evi Černe, ker ima res lep glas.
No, povejte svoje mnenje, popljuvajte moje kritike
TE ZANIMAJO “AKTUALNA DOGAJANJA”?
Oziroma povedano direktno: te zanima politika?. Če je odgovor DA, potem te bo morda zanimal forum Za politične debate Slovenske mladine - AKTIVNA MLADINA: http://aktivnamladina.forumotion.com/
MEDNARODNA KONFERENCA 04. 02. 2008
Drustvo SOS telefon in Komisija za peticije ter za clovekove pravice in enake moznosti Drzavnega zbora vas vabita na mednarodno konferenco z naslovom Nasilje nad zenskami skozi ozavescanje za razvoj. Konferenca bo potekala 7. marca 2008 v Drzavnem zboru Republike Slovenije.
Vabila in prijavo na konferenco najdete v priponki.
Če slučajno link ne bo deloval me lahko kontaktirate preko e-maila.
PUBLICUM 30. 01. 2008
Takšen je naziv Fakultete za družbene vede na Univerzi v Turku-ju. Mislim, da prevod ni potreben. Število študentov 1. in 2. bolnjske stopnje v študijskem letu 2006/2007, ki so bili primarno vpisani na Fakulteto za družbene vede, je bilo 1666; študentov na doktorskem študiju ali 3. stopnji 294. V istem študijskem letu je bila na fakulteti na Erasmus izmenjavi 38 študentov.
Na Univerzi je bilo v letu 2006/2007 skupno število študentov 1. in 2. stopnje 13.576. Vseh tujih študentov, ki so ostali dalj kot 3. mesece, pa je bilo 279.
Na oddelku za sociologijo Fakultete za družbene vede je zaposlenih 6 oseb. Vsako leto vpišejo 28 študentov katerim je sociologija glavni študij, in 150 študentov, ki jim sociologija ni primarni študij.
Kako zgleda stavba fakultete? Takole.
Skupaj s Pedagoško fakulteto (Educarium - druga slika) imata najnovejši stavbi na Univerzi. Med sabo sta povezani, imata skupno knjižnico. V Educariumu sta tudi dve veliki telovadnici in eno izmed študenskih menz (ki pa ima daleč najbolj zanič hrano, zato se sem ne hodi jest). Slikala sem enkrat čez vikend zato zgleda tako prazno. Drugač je kakšen človek kje in predvsem veliko, veliko koles.
Čeprav je stavba navzven precej podobna FDV-ju, je znotraj narejena malo bolj z občutkom. Kar pomeni, da je več možnosti za sedet, večinoma na zelo udobnih kavč stolih. Na teh kavč stolih veliko ljudi napol leži, ima noge na mizi (z nogavicami ali čevlji) in bere knjigo. To je zelo pogost prizor, na vseh fakultetah, v knjižnicah, itd.
Predavalnice. Obe stavbi imata po eno veliko predavalnco, ki je v pritličju in podzemljo. V višjih nadstropjih so majhne predavalnice, računalniška učilnica in večinoma seminarske sobe (do 20 oseb).
Pomembna razlika, ki sem jo opazila privič, ko sem vstopila na fakulteto (in tako je tudi povsod drugod): v pritličju imajo garderobni predel (ogromno obešalnikov + nekaj malega omaric za kakšno malo stavar dat notri), kjer se puščajo jakne, čelade, dežniki, itd. Prva misel, ko sem vidla to: »pa ne morem tukaj pustit jakne k mi jo ja kdo komot ukradel«. Druga misel: »to je očiten primer razlike v stopnji zaupanja med Finsko in Slovenijo«. Sedaj puščam jakno tako kot ostali finci in pa nekaj tujih študentov - večina raje nosi stavri s seboj. Vendar, kaj pa če…še vedno obstaja.
Zadevšina, ki se je tudi profesorji na FDV-ju ali kakšni drugu ljubljanski fakulteti po moje ne bi branili: v vsakem nadstropju imajo več velikih kuhinj z veliko mizo. Zgleda zelo domače . Ne bi se bilo slabo povabit na kakšno kosilo .
Čez teden je okoli obeh fakultet, na neurejen makadamu, parkirano veliko število avtomobilov. Precej podobno kot okoli FDV-ja. Razlika pa je, da je večina avtov slabše kakovosti kot v Sloveniji. Pa mislim, da so to avtomobili od zaposlenih na fakultetah, ker večina študentov živi 5-10 min stran. Pa tudi ne vem kam ti avtomobili potem gredo, ker na cestah ni nikakršne gužve.
KDO SE BOJI NORDIJSKIH DRŽAV? 26. 01. 2008
Cmepius je »javni zavod, ki podpira mednarodne razvojne projekte s področja splošnega in poklicnega izobraževanja in usposabljanja in mednarodno mobilnost. Deluje kot slovenska nacionalna agencija, ki promovira, spremlja izvedbo in prispeva k uspešnosti programa vseživljenjsko učenje. Nudi priložnosti vključenim v izobraževanje in usposabljanje in izvajalcem programov, tako mladim kot starejšim« (http://www.cmepius.si/)…
…in, ki določenih zadevah deluje rahlo čudno. Z nacionalno agencijo sem se srečala že večkrat ob drugih priložnosti, vendar sem bom v tem pisanju osredotočila le na Socrates Erasmus program, ki deluje pod njihovim okriljem.
Dobro je iti vsake toliko časa za neko daljše obdobje ven iz Slovenije, ker začneš nekatere zadeve videti iz drugačne perspektive - recimo višino Erasmus štipendije in njeno razporeditev med študente, ki so na izmenjavi v različnih državah.
Ob pogovoru z drugi Erasmus študenti tukaj v Turku-ju sem ugotovila, da imam kot slovenska študentka verjetno najnižjo (ali eno izmed najnižjih 
) Erasmus štipendijo med vsemi državami (tukaj so prisotni študentje iz skoraj vseh držav EU in tudi od drugod) sodelujočimi v Erasmus programu. Višina moje štipendije je 330€, le Madžari imajo štipendijo nekoliko višjo (350€), ostale države so z naskokom pred nami (če navedem le Češko - od katere smo tako zelo bolj razviti: 440€). Za ta poseben dosežek sem naši ljubi domovini čestitala že na svojem blogu.
V pogovoru z drugimi študenti sem ugotovila tudi, da se v njihovih državah višina štipendije bistveno razlikuje glede na državo izmenjave. Po logiki, da študentom v različnih državah izmenjave (npr. Finska, Slovenija, Francija itd.) različno visoka štipendija pokrije enako odstotek stroškov na izmenjavi (npr. 70%, 80%, itd). Primer študentke iz Turčije: za Nordijske države je višina štipendije 500€, za Slovenijo 300€.
V Sloveniji temu seveda ni tako. Tako imamo študentje, ki smo na izmenjavah v dražjih evropskih državah (npr. Nordijske države, verjetno tudi VB (ki je tako ali tako po mojih izkušnjah dražja od Nordijskih držav)) od študentov, ki so na izmenjavi v drugih evropskih državah (npr. Češka) višjo štipendijo le za 30€. Kar posledično pomeni:
- da slovenski študentje med samo nismo v enakem položaju (jaz se počutim kot drugorazredna študentka), ker imamo s štipendijo pokrito zelo različen delež stroškov (od skoraj 100%, do 30-40%);
- da se določene države favorizira - nedvomno je zapisano pomemben razlog zakaj se bistveno manj študentov odloča za Erasmus izmenjavo v Nordijskih državah.
A ni logično, da bo večina šla tja kjer bodo imeli praktično vse stroške ali bistveni večji del stroškov pokritih s strani Erasmus štipendije, kot pa tja kjer bo ¾ šlo iz lastnega žepa. Je potem čudno, da sem na treh univerzah v Turku-ju edina Slovenka?
Zato se postavlja vprašanje, se mogoče kdo boji nekaterih evropskih držav in ne želi, da bi študentje v večjem številu odhajali v njih študirat?
Na Finskem se naučiš vsaj to, da je manjša verjetnost (čeprav še vedno precejšnja), da boš neenako obravnavan. V Sloveniji… - ha, ha - sem spet našla en tak primer kajneda
P.S.: Vprašanje sem poslala tudi na Nacionalno agencijo. Še vedno čakam odgovor. Ne pričakujem veliko. Verjetno bo treba napisat kakšno uradno pritožbo.
Dne 29.1. sem dobila odgovor, ki je objavljen pod komentarji.
ZAPOSLITEV NA UNIVERZI 17. 01. 2008
Na spletni strani Univerze v Ljubljani je bil objavljen razpis za samostojnega svetovalca rektorata, ki naj bi bil diplomiran sociolog/inja (to bomo mi kmalu ). Link: http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=790
Se mi pa zdi rok trajanja za razpis, le pet dni , nekam sumljiv. Verjetno je bil razpis objavljen le zaradi zakonske obveznosti (če se razpisa v javnih ustanovah ne objavi, je to v nasprotju z zakonom) in je bil v naprej namenjen določeni osebi. Kakor koli, upam da so v glavno pisarno UN LJ dobili kakšnega kvalitetnega in nadobudnega mladega sociologa/sociologinjo.
PROBLEMATIČNE OSEBE 12. 01. 2008
V Sloveniji so to osebe, ki opozorijo na kakšen problem oz. izrazijo mnenje, da bi kakšna stvar lahko bila drugače, bolje, organizirana in/ali urejena. V trenutku, ko na kakšno takšno ’stvar’ opozorijo postanejo one primarni problem, sej češ če te pa kaj moti pa pojdi drugam; to predlagaš zaradi lastnih interesov; če misliš, da kakšen izbrana tutorka ni primerna pa se sama prijavi, itd. Vzroki v katerih tiči bistvo v večini primerov sploh niso pomembni. Tudi zato ker velika večina ljudi ne zna ločiti med osebnimi in delavnimi/projektnimi/študentskimi zadevami.
Imam nešteto takšnih izkušenj, tudi na FDV-ju, ki so vzpodbudile tole pisanje. Tako sem prišla do “globokega” spoznanja, da bom od sedaj naprej skrbela le za svojo lastno ‘zadnjico’ in za ‘zadnjice’ tistih prijateljev, kolegov, sošolcev (teh je zelo malo) s katerimi se dobro razumem, niso orto individualisti, se ne družijo le z ljudmi od katerih imajo koristi (oz. niso ‘slinarji‘, kot bi jih opredelila S. Makarovič) in so nasploh dobri ljudje ali bolje se to trudijo biti. Te osebe lahko od mene pričakujejo veliko (npr. če kdo rabi kakšno literaturo za diplomo iz Turku-ja naj kar pove), ostali…
MALO MOTIVACIJE!
Folk dajte kaj pisat na tale naš blok. Bilo bi super, če bi bil vsak teden objavljen vsaj kakšen prispevek. Zato rabite kakšno idejo, teh je v življenju več kot dovolj (no, vsaj v mojem ) in malo motivacije, da posvetitete pol ure pisanju.
Škoda je, da blog sameva. Ker tega ne želim, bom sama ponovno občasno kaj napisala.
Avtocesta mimo Trebnjega 24. 12. 2007
Ko se človek prvič pelje po avtocesti iz Ljubljane proti Dolenjski, je verjetno nemalo presenečen. Nekaj kilometrov pred Trebnjem se avtocesta konča in zoži v dotrajano, staro cesto. Cesta taka tudi ostane vse do Novega mesta oziroma do odseka Lešnica - Kronovo, ki se trenutno že gradi in naj bi nas nekega lepega dne povezal z avtocesto, ki vodi proti Hrvaški.
Avtoceste se ne gradijo s svetlobno hitrostjo, to je jasno. Tudi dokaj razumljivo je. Sicer se človek včasih pelje mimo avtocestnih gradbišč in vidi vrle strice v oranžni opravi, ki vidno dobivajo žulje na bradi, ker z njimi slonijo na lopatah. A jih je mogoče videti tudi v neznosni vročini in peklenskem mrazu, ko premetavajo kupe peska in ravnajo trase. Če so bolj počasni, jim jaz v bistvu ne zamerim. Tudi sama bi v takih delovnih razmerah ubrala sebi lasten tempo.
Vendar delo teh gospodov sploh ni tisto, kar mene pri načrtovani gradnji avtoceste mimo Trebnjega tako moti. Moti me predvsem to, da se dotična dela po vseh letih dogovarjanj in prerekanj sploh še niso začela.
Glavna dilema pri gradnji te avtoceste je bila dolgo časa le ena: kje avtocesto speljati. Tako smo imeli na eni strani zagovornike dolinske variante. Ti so za to, da se avtocesta spelje tik ob Trebnjem oziroma verjetno tam, kjer že sedaj poteka cesta (ki pa ni avtocesta!) mimo tega mesta. Na drugi strani so bili zagovorniki pobočne variante, katerim srce bolj ogreje ideja, da bi se avtocesta speljala po pobočjih bližnjih hribov. Tako bi bil promet bolj oddaljen od samega centra mesta. Koliko je to v interesu prebivalcev Trebnjega, niti ne vem. Načeloma se mi zdi, da če mimo mesta že poteka avtocesta, ni neke blazne razlike ali poteka v neporesredni bližini ali pa 800 metrov stran od skrajnih robov mesta. Konec koncev so danes v bližini mest sestavni del avtocest tudi protihrupne ograje. Zdi se mi, da je bil med argumenti tistih, ki si želijo pobočne variante, glavni ta, da bi pobočna varianta omilila hrup, ki ga povzročajo vozila. Kar se mi zdi za lase privlečen razlog. Promet mimo Trebnjega je že sedaj glasen in zelo številčen. Je pa res, da se ravno na ta račun velikokrat zabaše in dobesedno stoji - potemtakem tudi ni švigajočih avtomobilov, ki bi povzročali neznosen hrup. Avtocesta, ki bi potekala po trenutni trasi stare, dobesedno razmajane regionalne ceste, bi vsekakor promet pognala. Morda je zato nekatere bolj sprejemljiva pobočna varianta. Na to se res ne spoznam, poleg tega ne bivam v Trebnjem, tako da niti nimam osebnega interesa glede tega, kje avtocesta poteka. Le da enkrat bo.
No, kot kaže so se razprtije glede variante in načina gradnje končno umirile. Kolikor lahko sklepam iz internetnih člankov, so na koncu ubrali nekakšno srednjo možnost med obema variantama. Po poročanju Dela in podatkih DARS-a, je bila 11. septembra letos končno podpisana pogodba med DARS-om in najugodnejšimi izvajalci, ki bodo začeli graditi enega od treh nedokončanih odsekov avtoceste proti Hrvaški (ostala dva odseka sta še Lešnica-Kronovo, ki se že gradi in odsek Ponikve-Hrastje, ki naj bi se prav tako kmalu začel graditi).
Slišati je, da naj bi bil odsek avtoceste mimo Trebnjega zgrajen do konca leta 2008. V kar vsakdo, ki je že kdaj sledil napovedim o gradnji česarkoli državnega, verjetno podvomi. Še bolj pa v to dvomim, ker do danes zjutraj ni bilo niti sledu o začetku kakršnihkoli del na tej trasi. Čeprav pa se mi res zdi, da so že posekali nekaj dreves na tistem pobočju. Morda se le premika.
« novejše objave | starejše objave »